Kot je poudaril generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, morajo države in podjetja storiti več za preprečitev globalnega segrevanja, ki ga povzročajo emisije fosilnih goriv. "Nimamo pravice kockati z usodo prihodnjih generacij ali ogrožati drugih vrst, s katerimi si delimo planet," je dejal Ban.

Udeležence podnebne konference je opozoril, da morajo emisije toplogrednih plinov takoj po letu 2020 začeti hitro upadati, če želijo države doseči cilj in dvig povprečne globalne temperature do konca stoletja ohraniti znotraj dveh stopinj Celzija glede na predindustrijsko raven. "Trenutne obljube držav nas ne bodo spravile iz območja nevarnosti," je opozoril generalni sekretar.

Negotovost glede ZDA
Konferenca poteka tudi v znamenju negotovosti glede nadaljnjih potez ZDA na tem področju. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je namreč v kampanji napovedal, da bodo ZDA v primeru njegove zmage odstopile od sporazuma, a je mnogo voditeljev o uresničljivosti tega že podvomilo. "Združene države, najmočnejše gospodarstvo na svetu, morajo spoštovati sprejete zaveze," je dejal francoski predsednik Francois Hollande.

ZN je bogate države ob tem pozval, naj povečajo finančne prispevke v skupno blagajno, iz katere bodo države v razvoju črpale za prilagajanje podnebnim spremembam. "Samo za države v razvoju bi ta strošek lahko znašal od 140 do 300 milijard dolarjev do leta 2030 in od 280 do 550 milijard dolarjev do leta 2050, kar je do petkrat več od prvotnih pričakovanj," so navedli pri Programu ZN-a za okolje (Unep).

Papež: Moralna odgovornost skupnosti
Voditeljem, zbranim na konferenci, je sporočilo poslal tudi papež Frančišek. Kot je poudaril, ima mednarodna skupnost "etično in moralno odgovornost" nadaljevati pariški sporazum. "Pariški sporazum je začrtal jasno pot, h kateri bi morala biti zavezana celotna mednarodna skupnost. Srečanje v Marakešu je ključni korak v tej smeri," je dejal Frančišek. Dodal je, da so od nujnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam odvisni predvsem najrevnejši in naslednje generacije.