Pred vrhom so države dosegle dogovor o zmanjšanju carin na vrsto okolju prijaznih izdelkov v regiji. Foto: EPA
Pred vrhom so države dosegle dogovor o zmanjšanju carin na vrsto okolju prijaznih izdelkov v regiji. Foto: EPA
Hu Džintao in Vladimir Putin
Hu in Putin sta pozvala k poglobitvi odnosov v regiji kot način obrambe pred gospodarsko krizo. Foto: EPA
Ruski vlaki
Rusija se želi v regiji uveljaviti ne samo kot dobavitelj energentov ampak tudi kot pomemben dejavnik v trgovini in transportu. Foto: EPA

Ruski predsednik Vladimir Putin je v Vladivostoku na vzhodu države odprl vrh držav članic Azijsko-tihomorskega sodelovanja (Apec), ki poteka v času mrzličnega iskanja načinov za spopad s svetovno gospodarsko krizo.

Rusija si želi na vrhu okrepiti vlogo mostu med Evropo in Azijo z ambicioznimi načrti za razvoj prometnih povezav in povečanju trgovine. Po napovedih Moskve bi lahko območje Apeca v prihodnjih desetih letih postalo pomembnejši trgovski partner Rusije od Evropske unije.

"Z združevanjem in odpravo ovir spodbujamo dinamičen razvoj celotne azijsko-tihomorske regije in svetovnega gospodarstva na splošno. Pomembno je graditi mostove, ne zidove," je Putin na srce položil udeležencem vrha gibanja.

Apec združuje 21 držav in predstavlja skoraj polovico svetovne trgovine ter več kot polovico obsega svetovnega gospodarstva.

Po Putinovih besedah je treba zaradi počasnega okrevanja svetovnega gospodarstva obrniti negativne trende s povečanjem trgovine izdelkov in storitev ter okrepiti kapitalske tokove.

Kitajska obljublja podporo
Da krize še zdaleč ni konec, se zaveda tudi Kitajska in predsednik Hu Džintao je obljubil, da bo azijska velesila odigrala svojo vlogo in prispevala k okrepitvi okrevanja.

Hu je napovedal, da bo Kitajska skušala pomagati k vnovičnem zagonu svetovnega gospodarstva s spodbujanjem domače potrošnje uvoženih izdelkov.

S poglabljanjem krize v Evropi se je ohladilo tudi kitajsko gospodarstvo. Pričakovana letošnja gospodarska rast v višini 7,5 odstotka BDP-ja bo najmanjša v zadnjih 13 letih.

Kitajski predsednik meni, da so ključ do spodbuditve gospodarske rasti vlaganja v infrastrukturo.

Na vrhu je napovedal, da bo Kitajska prav za infrastrukturne projekte namenila 157 milijard dolarjev, ob tem pa je tudi druge voditelje pozval k pospešitvi razvoja infrastrukture, da bi se soočili z izjemnimi izzivi, ki jih kriza prinaša za svetovno gospodarstvo.

V času krize v Evropi se tudi ZDA vse bolj obračajo k Aziji, v kateri vidijo eno izmed rešitev za svoje upehano gospodarstvo.

Že na četrtkovem poslovnem forumu ob robu vrha je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton dejala, da so ZDA odločene povečati svoj gospodarski in politični vpliv v regiji.

Ozemeljski spori
Vrh se je sicer začel z bojaznijo, da se bodo razhajanj med nekaterimi državami zaradi ozemeljskih in drugih sporov poglobila.

V zadnjem času so se namreč poslabšali odnosi med Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo zaradi ozemeljskih sporov, poleg tega pa so se obnovile napetosti med ZDA in Kitajsko zaradi Južnokitajskega morja.

Filipini in Vietnam obtožujeta Kitajsko ustrahovanja, da bi tako uresničila svoje zahteve glede Južnokitajskega morja.