Ruska jedrska križarka
Ruska jedrska križarka "Peter Veliki" je lani na Novosibirske otoke dostavila opremo, s katero so že obnovili letališče, ki je pripadalo oporišču Kotelni. Foto: EPA
Ladja kanadske obalne straže v kanadski Arktiki
Obujeno rusko zanimanje za Arktiko najbolj moti Kanado, ki meji na Rusijo po skoraj celotnem področju ledenega oceana. Foto: Reuters

Šest ladij ruske severne flote je odplulo iz oporišča Severomorsk v Barentsovem morju proti Arktičnemu morju in Novosibirskim otokom, kjer bodo obnovili vojaško oporišče, da bo začelo delovati še letos pred zimo.

"Glavni cilj zadnje odprave severne flote je dostava osebja in opreme taktični skupini, ki bo letos začela opravljati stalno vojaško službo na Novosibirskih otokih," je za RT povedal poveljnik severne flote admiral Vladimir Koroljov.

Sovjetsko oporišče delovalo kar 60 let
Na zahtevno pot v Arktični ocean se je odpravilo šest plovil: lovec na podmornice, dve večji amfibijski ladji, tanker, reševalni vlačilec in delovna ladja z žerjavom. Vojaškim ladjam bodo na pomoč priskočili tudi jedrski ledolomilci državne družbe Rosatom.

Ruska vojska je prvo pošiljko opreme na omenjene otoke odposlala že lani. Zdaj bo vojaško in tehnično osebje vzpostavilo delujoče oporišče, kjer bodo nato ostali in kljubovali tudi temperaturam do -50 stopinj Celzija. Na največjem otoku arktičnega arhipelaga Kotelni je bila med letoma 1933 in 1993 že raziskovalna in tudi vojaška baza Sovjetske zveze.

Poteza najbolj moti Kanado
A po razpadu komunistične velesile je zmanjkalo denarja za vzdrževanje takšnih oporišč in leta 1993 so Rusi zapustili Kotelni. Dve desetletji pozneje je predsednik Vladimir Putin izdal ukaz za obnovo oporišča na otoku Kotelni, ki leži 200 km severno od republike Saha (Jakutija) v vzhodni Sibiriji.

Avgusta je zunanji minister Kanade John Baird kritiziral potezo Rusije in jo označil za oživljanje sovjetskega obdobja in poseganja v Arktiko ter grožnjo kanadskim interesom na Arktiki. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kolegove besede označil za nesmiselne.

Trk interesov na arktičnem ledu
"Številni so pazljivi zaradi našega dela na Arktiki, nekateri se tega bojijo. Že velikokrat smo povedali, da bomo ravnali le v okvirih mednarodnega prava,"
je strahove o morebitnem novem risanju meja v Arktičnem oceanu zavrnil predsednik Putin.

Na Arktiki oz. v Arktičnem oceanu imajo svoje interese predvsem sosednje države, pri čemer si za največji delež prizadevata ravno Rusija in Kanada, svoje ozemeljske zahteve pa imajo še Norveška, Islandija, Danska (Grenlandija) in ZDA. Pod oceanskim dnom naj bi se skrivale obsežne zaloge nafte in zemeljskega plina. A pri vseh naravnih bogastvih Arktike je največja ovira za izkoriščanje seveda vreme, zlasti ekstremno nizke temperature. Novosibirski otoki medtem skrivajo nenavadno dobrino - slonokoščena nahajališča na "pokopališčih" mamutov.