Zvezni zapor, v katerem je v soboto Epstein domnevno storil samomor. Foto: Reuters
Zvezni zapor, v katerem je v soboto Epstein domnevno storil samomor. Foto: Reuters

Preiskavo o okoliščinah smrti 66-letnega poslovneža, ki je za rešetkami čakal na začetek sojenja zaradi spolnih zlorab mladoletnic, sta sprožila tudi pravosodno ministrstvo in Zvezni preiskovalni urad (FBI).

Epstein bi moral imeti v celici sojetnika, vendar so ga v petek iz neznanih razlogov premestili, drugega pa niso poslali. Sindikat zaporniških paznikov v zveznem zaporu Metropolitan Correctional Center v New Yorku opozarja, da imajo v omenjenem zaporu le 70 odstotkov potrebne delovne sile, številni morajo delati tudi od 70 do 80 ur na teden. Tudi dva od paznikov, zadolženih za del, kjer je bil Epstein, sta delala nadure – eden med njima že peti dan zapored.

"Če ne bi bil Epstein, bi bil kdo drug"

"Slabe plače, pomanjkanje kadra in nadure – vsi ti dejavniki so ustvarili okolje v zaporih, ko se lahko zgodi tudi kaj takega. Če ne bi bil Epstein, bi bil kdo drug, saj so razmere v naši instituciji nevzdržne. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo kaj takega zgodilo. Preprosto preveč obremenjeni smo," je dejala predstavnica sindikata Serene Gregg.

Januarja so v tem zaporu jetniki sprožili gladovno stavko zaradi prepovedi obiskov sorodnikov in odvetnikov. Zvezni urad za zapore zaposlenim, ki so pripravljeni delati v tem zaporu na Manhattnu, ponuja 10.000 dolarjev bonusa. Lani je v zaporu končal tudi eden izmed paznikov, ki je sprejel skupaj 25.000 dolarjev podkupnine za tihotapljenje telefonov, hrane in alkohola premožnim zapornikom.

V zaporu za 449 zapornikov jih je 760

Zapor, ki je blizu Brooklynskega mosta, so odprli leta 1975 in je poln ščurkov in podgan, higiena zapornikov naj bi bila vprašljiva, veliko naj bi bilo posilstev. Zgrajen je bil za 449 zapornikov, danes jih je tam zaprtih 760. Do pred kratkim je bil tam zaprt tudi nekdanji mehiški kralj mamil Joaquin Guzman El Chapo, pred njim mafijski šef iz New Yorka John Gotti, finančni mešetar Bernard Madoff in sodelavci terorista Osame bin Ladna.

Epsteina so prvič ujeli leta 2005, ko so starši 14-letnice prijavili policiji, da jo je spolno zlorabil. Leta 2008 je priznal krivdo in dobil 13 mesecev zapora. Konec novembra lani je nato zgodbo znova obudil časopis Miami Herald, ki je po temeljiti preiskavi identificiral 80 njegovih žrtev. Sledili sta obtožnica in aretacija Epsteina v New Yorku prejšnji mesec. Foto: Reuters
Epsteina so prvič ujeli leta 2005, ko so starši 14-letnice prijavili policiji, da jo je spolno zlorabil. Leta 2008 je priznal krivdo in dobil 13 mesecev zapora. Konec novembra lani je nato zgodbo znova obudil časopis Miami Herald, ki je po temeljiti preiskavi identificiral 80 njegovih žrtev. Sledili sta obtožnica in aretacija Epsteina v New Yorku prejšnji mesec. Foto: Reuters

Tudi pravosodni minister William Barr je kritiziral omenjeni zapor. Dejal je, da prihajajo na dan številne resne nepravilnosti, ki zahtevajo temeljito preiskavo. Zapor sicer spada pod zvezni urad za zapore, ki sodi pod njegovo ministrstvo. Zagotovil pa je, da samomor ne bo ustavil preiskave spolnih zlorab mladoletnic in da bodo preganjali vse sokrivce, ker si žrtve zaslužijo pravico. Najvišje na seznamu je Epsteinova zvodnica Ghislaine Maxwell, ki mu je priskrbela mladoletnice.

Vzrok Epsteinove smrti še ni uraden

Mrliška oglednica mesta New York Barbara Sampson je medtem sporočila, da je obdukcija končana, vendar pa vzroka smrti ne more potrditi brez dodatnih preiskav, kar je podžgalo nove teorije zarot. Epsteina bi morali namreč pazniki, potem ko je skušal storiti samomor že julija, v celici pogledati vsake pol ure, vendar pa ga nekaj ur pred smrtjo niso. Vzrok smrti še ni potrjen, tako da ni jasno, kako se je obesil, če se sploh je, in ali mu je kdo za podkupnino priskrbel pripomočke za samomor.

Komu zasežene nepremičnine?

Domnevni Epsteinov samomor je odprl tudi vprašanja o tem, kaj se bo zgodilo z njegovim premoženjem. Med drugim ni jasno, ali bo več deset Epsteinovih žrtev, ki se z njim zdaj ne bodo mogle soočiti pred sodiščem, v prihodnje lahko dobilo odškodnino.

Epsteina, bogataša, ki je imel tesne povezave s politiki iz obeh glavnih ameriških strank, so julija v New Yorku obtožili trgovine z mladoletnicami za spolno izkoriščanje in zarote za trgovino z mladoletnicami za spolno izkoriščanje. Ameriški zvezni tožilci so v julija izdani obtožnici izrazili tudi namero za zaseg nepremičnin, ki jih je 66-letni bogataš uporabljal za spolne zlorabe mladoletnic. A njegova smrt predstavlja veliko oviro za to, da bi zaseženo premoženje uporabili za odškodnino žrtvam. "Zapleteno bo," je to vprašanje komentiral nekdanji zvezni tožilec Jeff Marcus.

Epsteinova smrt sprožila različne teorije

V skladu z ameriško zakonodajo, ki se nanaša na zaseženo premoženje, je mogoče lastnino, kot so nepremičnine, prodati, prihodek od prodaje pa nato naložiti v poseben sklad v okviru pravosodnega ministrstva. Pristojni sodnik na koncu odloči, kaj se bo s tem denarjem zgodilo. Kot je pojasnila nekdanja tožilka Silvia Pinera-Vazquez, gre ta denar v primerih, v katerih so žrtve, praviloma za odškodnino zanje.

Julijska obtožnica za Epsteina je predvidela zaseg njegove sedemnadstropne vile na Manhattnu, pozneje pa bi lahko sledile še druge nepremičnine. V omenjeni vili so oblasti glede na obtožnico našle dokaze o Epsteinovem domnevnem zlorabljanju mladoletnic med letoma 2002 in 2005.

Brez žene in potomcev

Za obtožbe v julijski obtožnici se je Epstein izrekel za nedolžnega. Sojenje so načrtovali za junij 2020, ker pa je obtoženi v soboto storil samomor, sojenja ne bo, in ker ni dokončne sodbe, v tem kazenskem primeru tudi ni več mogoč zaseg njegovega premoženja.

Po mnenju Pinera-Vazquezove je zdaj edina možnost, da se vloži civilna tožba za Epsteinovo premoženje. Nekdanji tožilec Marcus pa je izrazil prepričanje, da bi lahko zvezne oblasti civilno tožbo za zaseg Epsteinovega premoženja vložile tudi brez kazenske obsodbe.

Epstein je imel izjemno bogastvo. Ni imel ne žene ne otrok, imel pa naj bi najmanj enega brata. Znan je bil tudi po tem, da je za dobrodelne in znanstvene projekte daroval na milijone dolarjev. Imel je nepremičnine na Floridi, v New Yorku, Novi Mehiki, na Deviških otokih in v Franciji. Te naj bi bile skupaj vredne več sto milijonov dolarjev.