Znameniti most v Sydneyju. Foto: RTV SLO
Znameniti most v Sydneyju. Foto: RTV SLO
Neskončne ravnine so značilne za avstralsko pokrajino. Foto: EPA
Ena izmed značilnosti Avstralije so tudi številne čudovite plaže. Foto: RTV SLO
Plaže v Sydneyju so vedno dobro obiskane. Foto: EPA

Evropski pomorščaki so še pred komaj tristo leti nestrpno iskali skrivnostno Južno zemljo - Terro australis, pred dvesto leti pa so nanjo pripeljali prve bele naseljence. Skupaj s prostrano Oceanijo meri 8.945.724 kvadratnih kilometrov, kar je za okoli 14 % manj od površine Evrope.

Od severa proti jugu meri 3.180 in od zahoda proti vzhodu 4.000 kilometrov. S povprečno višino 305 metrov je najnižja med vsemi celinami, saj jo sestavljajo predvsem ravnine in kotline, zapolnjene s starimi usedlinami. Glede na geološko zgradbo in izoblikovanost površja si od zahoda proti vzhodu sledijo trije glavni sestavni deli: Avstralski ščit, Srednjeavstralsko nižavje in Veliko razvodno gorovje.

Od gorovij do neskončnih puščav
Je celina očarljivih nasprotij. Štiri prostrane puščave in neskončne ravnine so skoraj neposeljeno "rdeče srce" Avstralije, velika večina ljudi pa živi v naseljih v rodovitnem vzhodnem obalnem nižavju. Severna Avstralija sega v tropski pas, gore na jugovzhodu, kjer se vzpenjajo tudi Avstralske Alpe z najvišjim vrhom celine, 2230 metrov visokim Mount Kosciuskom, pa pokriva zimska snežna odeja. Ta se pojavi v času našega poletja, tako da božič ljudje praznujejo pod poletno sončno pripeko in zvezdami Južnega križa.

Šesta največja država sveta
Čeprav je Avstralija najmanjša celina, je hkrati šesta največja država na svetu. Kot država meri 7.682.300 kvadratnih kilometrov in poleg celine obsega še otok Tasmanijo, otoke v Velikem koralnem grebenu in nekatere manjše okoliške otoke ter bolj oddaljene otoke, med njimi Otok lorda Howa, otoka Ball's Pyramid in Norfolk, Macquariejeve otoke na pol poti do Antarktike, McDonaldove otoke in otok Heard daleč na jugu Indijskega oceana, Kokosove otoke v njegovem osrčju in Božični otok južno od indonezijske Jave, ki sestavljajo zunanja ozemlja. Lasti si tudi del Antarktike, tako imenovani Avstralski antarktični teritorij, ki meri okoli 6.400.000 kvadratnih kilometrov.

Še vedno pod Elizabeto II.
Uradno ime države je Avstralska zveza (Commonwealth of Australia). Zvezo sestavlja šest držav (Tasmanija in Viktorija na jugovzhodu, Novi Južni Wales na vzhodu, Queensland na severovzhodu, Južna Avstralija na jugu, Zahodna Avstralija na zahodu), celinska Severni teritorij in teritorij glavnega mesta Avstralije, pomorski teritorij otokov Koralnega morja in nekaj zunanjih ozemelj. Je neodvisna parlamentarna monarhija v Commonwealthu - britanski skupnosti narodov - in za državnega poglavarja še vedno priznava britansko kraljico Elizabeto II. Novembra 1999 so imeli referendum za vzpostavitev parlamentarne republike, ki naj bi zaživela 1. januarja 2001. Referendumska pobuda z malenkostno razliko v korist tradicionalistov ni bila uspešna.

Celina je redko naseljena
Čeprav si ljudje Avstralijo navadno predstavljajo kot puščavsko in z grmičevjem poraslo deželo, je ta v resnici mestna, tehnološko napredna in razvita rudarska, industrijska in kmetijska država zahodnega tipa z visoko življenjsko ravnjo. Kljub prostranosti ima le 17,8 milijona prebivalcev, saj je gostota poselitve samo dobra dva človeka na kvadratni kilometer. Avstralija je največja svetovna izvoznica volne in pomembna pridelovalka govejega mesa, sladkornega trsa, tropskega sadja, bombaža, tobaka in pšenice. Ima bogato rudno bogastvo, med katerim so najpomembnejši boksit, železova ruda, baker, svinec, cink, nikelj, mangan, volfram, dragi kamni, zlato, srebro, uran, premog, nafta in zemeljski plin.

Zaradi velikih razdalj in neprimernosti številnih območij za gradnjo cest in železnic je zelo pomemben letalski promet. Mednarodna letališča so v Brisbanu, Sydneyju, Melbournu, Adelaidi, Perthu in Darwinu. Zaradi pokrajinskih posebnosti ter edinstvenih rastlinskega in živalskega sveta je Avstralija turistično izjemno privlačna dežela.