Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 39 glasov
Ocenite to novico!
Jedrski poskusi in mednarodna izoliranost, skrivnostne fotografije Kim Džong Ila, betonski bloki, prazne ulice in poročila o splošnem pomanjkanju. Severna Koreja je vse prej kot turistični raj. Res?
Negativnih podob, ki nam jih o tej komunistični oazi servirajo mediji, je še mnogo, zgodb prav tako. Pa vendar, Severna Koreja, z uradnim imenom Demokratična ljudska republika Koreja, naj bi v zelo kratkem postala prava turistična uspešnica. Tako vsaj trdi britanska turistična agencija s sedežem v Pekingu, Koryo Tours, agencija, ki vodene oglede v "zloveščo" državo organizira že 16 let.
"Kljub izjemno slabemu slovesu severnokorejski turizem iz leta v leto kaže rast, čeprav počasno," je dejal vodja agencije Simon Cockerell, ki ni pozabil povedati tega, kar je sicer več kot očitno - da kitajsko prestolnico vsak dan obišče več tisoč tujcev, Pjongjang, ki je od Pekinga z letalom oddaljen le dobro uro in pol, pa tako rekoč - nihče.
Slavolok kot v Parizu - a še mogočnejši
Novinar revije Time, Gary Jones, je bil eden redkih srečnežev, ki je imel priložnost začutiti utrip morda najbolj hermetično zaprte države na svetu. Njegov potopis gre takole:
"Petdnevno potovanje, moje drugo v to državo, prvič sem jo obiskal leta 2007, je bilo polno ogledov vseh vrst. Ob prihodu v Pjongjang nas je vodič takoj z letališča "nagnal" na ogled Slavoloka zmage, mogočnega kamnitega spomenika, ki poje slavo odporu Severnih Korejecev do japonske kolonialne nadvlade v prvi polovici 20. stoletja. Z višino 60 metrov je, seveda premišljeno in skrbno načrtovano, še bolj mogočen kot pariški slavolok, po katerem so ga Severni Korejci tudi posnemali. Okoli spomenika sem videl povsem enake prizore kot pred dvema letoma. Bulevar z desetimi voznimi pasovi je bil vse, le napolnjen z avtomobili ne. Kot običajno. Sem ter tja je pripeljal mimo le kakšen svetleč Toyotin landcruiser, ob katerem si se moral vprašati: Kdaj so pa tebe pripeljali v deželo?
Fotografiranje nič več prepovedano
V naslednjih dneh so sledili ogledi, ki se niso kaj veliko razlikovali od zgoraj opisanega, kot sta 20-metrski bronasti kip nekdanjega predsednika Kim Il Sunga in stolp Juche Tower, ki ponuja krasen pogled na mesto. Nič novega. Vseeno pa vse ni bilo enako. Opazil sem, da so turistične vodičke, ki nas niso spustile izpred oči in jih je določila država, postale nekoliko prijaznejše in mehkejše, v življenju nekaterih prebivalcev Pjongjanga pa so se pojavile drobcene, a vendarle opazne izboljšave.
Ob obisku leta 2007 je bila moja vodička vljudna, nekaj čez 20 let stara gospodična Kim, ki je ves čas vztrajala, da z avtobusa nikakor in pod nobenim pogojem ne smemo fotografirati. Zdaj, v letu 2009, je bil odgovor prav tako prijetne in približno enako stare gospodične Han, ko smo jo prosili za dovoljenje za fotografiranje, sproščen "Seveda!"
Prenosniki postajajo navada
Gospodična Han je bila izredno ponosna na svoj prenosni telefon, ki ga je - to je priznala z mešanico sramu in ponosa -, prejela od svojega severnokorejskega fanta. Kot mi je dejal Cockerell, se po Pjongjangu šušlja, da naj bi imelo kar 50.000 meščanov svoje mobilnike. Obstajajo sicer trije modeli, vsi kitajske izdelave, ki se jih v trgovinah dobi za okoli 210 do 280 dolarjev.
Domačini jih uporabljajo tudi zato, da se z njimi dogovorijo za večerjo v najbolj "in" restavraciji v mestu, ki ponuja pečene piščance. Porcijo dobite za okoli 12 dolarjev, a bolj toplo boste sprejeti, če boste v državo prišli z evri. Pjongjang je nedavno dobil tudi svojo prvo restvaracijo z italijansko prehrano, v kateri jedi kuhajo Korejci, ki jih je država pred tem poslala na izobraževanje v Neapelj in Rim. Za zelo okusno, ravno prav hrustljavo pico, je treba odšteti manj kot 12 dolarjev.
Počasno odpiranje svetu
Mobilniki? Pica? Ocvrt piščanec? V mestu je nastal tudi bowling center (morda sta celo dva), v hotelskih sobah pa nas je na televiziji presenetil program BBC News. To ni bil več Pjongjang, ki smo ga pričakovali in na katerega smo bili navajeni. Nad takšnimi spremembami ne bi smeli biti tako šokirani, nas je skušal pomiriti Cockerell, medtem ko smo za 70 centov srkali svetlo pivo v baru Paradise v središču prestolnice. Tuje poročanje o Severni Koreji je izredno posplošeno, ves čas je med vrsticami mogoče prebrati besede: 'Tukaj preizkušajo jedrsko orožje.'
Te postopne in rahle spremembe v življenju Severnih Korejcev ne sodijo med stereotipe, ki jih "servirajo" novinarji zahodnih držav, saj jih mnogi dojemajo za nepomembne, malenkostne. A nekateri vseeno opazimo napredek. Zame je dejstvo, da je v Pjongjangu mogoče dobiti pravo pico, novica. Velika novica," končuje reportažo Gary Jones.
Super komentar. Lepo je vsake tolko videt nekoga, ki razmišlja s svojo glavo.
Predvsem bi me zanimalo ZAKAJ ( ne smejo imeti mobitelov, ne smejo vedeti, da obstajajo računalniki in tehnologija, imajo le 2 TV programa in nič drugega, ....)
Verjetno so sami zadovoljni z načinom življenja, ki ga imajo, a le zaradi tega, ker NE VEDO, da obstaja tudi drugačno. No, za nekatere je to boljše, za nekatere pač slabše.....Občutek imam, da bi bila tam ob razkritju modernega življenja največja revolucija od vseh. Zakaj pa ljudje ne bi ponoreli ob novicah iz sveta, ki bi oznanjali mnoge napredke.
Najverjetneje res imajo jedrske konice, a njihov "general" jih preko medijev informira z novicami, da hoče zahodni svet napasti njih. Mislim pa, da imajo Severni Korejci pravico izvedeti, da je "zunaj" tudi nekaj drugačnega.
Spomnim se leta 1988, ko so nekateri moji prijatelji odšli v Beograd na nogometno tekmo in, ko so se vrnili, smo se še nekaj dni pogovarjali o prvem McDonald'su v Jugoslaviji.
Kako lahko grem v Severno Korejo in a bi šel še kdo ?
he_us/hunger_index.html>
Kar se tiče Irana je najbolj zanimivo, kar je rekel nek novinar - Je dosti boljši kot Irak (pod Sadamom), saj v Iranu najdemo opozicijo v zaporih, v Iraku pa le na pokopališču. Sicer poznam nekoga, ki je šel v Iran potovat. Nad državo je bil navdušen, pravi, da je dovolj čista, ljudje prijazni. O režimu ni kaj dosti govoril. Kolikor vem, se veliko ljudi upira ajatolam, edina muslimanska država, kjer so šli ljudje na ulice in vzklikali "smrt teroristom" po enem večjem Al-Kaidinem napadu. Samo žal je zaenkrat vse skupaj še vedno trdno v rokah ajatol in pa seveda Republikanske garde, opozicija pa je obupno skregana med sabo. Še najbolj so stvari postale znosne, ko je bil predsednik Ajatola Hatami. Najbolj si ga bom zaponmin, ko je na neki petkovi molitvi, ko so verniki vzklikali običajno mantro "smrt Ameriki, smrt Izraelu", rekel: "Jaz bi raje vzklikal življenju." Seveda pa je bil nemočen karkoli spremeniti in ljudje so se ga kmalu naveličali. Potem je prišel Ahmi in kmalu so še lutkam v izložbah odstranili glave in prsi, da ne bi pri moških zbujale strasti.
Kar se tiče pa Severne Koreje - dobre plati lahko vidi samo kak pristni stalinist ali pa moron. Drugega komentarja na to nimam. In čisto nič me ne vleče tja. Zakaj pa bi se naslajal nad bedo ljudi?
jah, en pa neki proti Severni Koreji pa ga že pošiljajo v Ameriko...
Ni večje hinavščine od takšnega načina razmišljanja zahodnjakov. Drugi ljudje po svetu morajo živeti v nesvobodnih režimih, v revščini, kot živali v ZOO, da jih zahodnjaki hodijo ogledovat kot turisti. Iz istega sebičnega interesa jim ne privoščijo razvoja.
Na koncu pa se vedno vsi vrnejo v razviti svet ...
Ker so totalno nesposobni ko so samostojni-individualni. Varno in "pametno" se počutijo zgolj v dirigirani čredi.
A S TUD NOTER PADU..?
izvoli se preselit tja....
pojdi v Jemen
država se je ustavila v letu 1500. edino kar se je spremenilo je, da so dobili elektriko (beri; tv, klime, luč) in nafto (beri; avto, motor, avtobus).
ampak, v jemen lahko greš, ker je tam popolnoma drugačen politični sistem.
v s korejo pa prideš le mrtev (beri; ustreljen na meji in morda se že zvrneš čez mejo). edini način, da prideš kot turist je z agencijami, katere ti pa kažejo samo tisto, kar želijo da vidiš... in kot tak boš morda celo postrežen s coca colo, ker ti bodo želeli prikazati, da so razvita država, he he.
IMO 2.
Severna Koreja je obup, ljudje bežijo k nam na jug in ne obratno!
je pa dejansko res, da so lačni povsod, kakor zadnje dni gledamo po tv - tudi pri nas....
valjam se od smeha po tleh.
Komunistična država poskrbi za svoje ljudi, kapitalistične ZDA nikoli.
ZDA so že zdaj lačne - in postajajo z vsakim dnem lačne še bolj. Kar 49 milijonom Američanov je lani primanjkovalo hrane, 17 milijonov izmed njih je otrok.
Z drugimi besedami to pomeni, da kar 14,6 odstotka gospodinjstev primanjkuje hrane za normalno preživetje, kar je skoraj štiri odstotke več kot v letu 2007 in hkrati največji skok od začetka merjenja lakote v državi leta 1995. Takšno poročilo, ki je šokiralo vse, je v torek predstavilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo.
Izmed 49 milijonov lačnih je 12 milijonov odraslih in 5,2 milijona otrok lani trpelo najhujšo lakoto, kar pomeni, da niso v usta dali grižljaja tudi po več dni. Med otroki je bilo skoraj pol milijona lačnih starih manj šest let, kar je najbolj kritično obdobje za razvoj. Pol milijona pomeni tudi trikrat več kot v letu 2006. LINK