Oblasti so vas razglasile za zapuščeno leta 1998, ko je zaradi propadajočega gospodarstva, zapiranja tovarn in izseljevanja med balkanskimi vojnami ostala brez stalnih prebivalcev.

V številnih bližnjih vaseh in zaselkih je bilo število prebivalcev zdesetkano, ponekod kot nekakšen čuvaj trdnjave ostaja le še kak "osamljeni jezdec" ali starejši par. Šole, klinike, lokali in trgovine so se zaprli. Obiskovalci so redki, ceste, ki vodijo do teh krajev, pa nevzdrževane in polne lukenj.

"Nekateri ljudje so odšli, se odselili ... v iskanju boljših življenjskih razmer. Vas je bila zapostavljena in prezrta, še posebej, kar zadeva infrastrukturo," je za Reuters povedal Rade Bogdanović, upokojeni veterinar iz Kalne v občini Knjaževac, kamor spada tudi Repušnica.

"Samo starejši so še ostali, starši tistih, ki so se izselili, in čez čas so se postarali in umrli," razlaga Bogdanović med opotekanjem prek ruševin do svoje nekdanje, že popolnoma razsute veterinarske klinike.

Število prebivalcev Kalne je v 30 letih upadlo za polovico, na dobrih 500.

Strmo upadanje prebivalstva - balkanski trend
Med letoma 2002 in 2011 je Srbija izgubila več kot 377.000 prebivalcev oz. pet odstotkov svojega prebivalstva. Število prebivalcev je upadlo v 86 odstotkih 4.600 vasi, kot jih je v Srbiji. S podobnim položajem se spopadajo tudi v nekaterih drugih balkanskih državah in državah jugovzhodne Evrope.

V zadnjih 50 letih je v občini Knjaževac število prebivalcev s 60.000 padlo na 30.000. "Danes imamo približno toliko prebivalcev, kot smo jih imeli po prvi svetovni vojni," je povedala Marija Jelenković z občine.

V 60., 70. in 80. letih je okoli milijon Srbov odšlo s trebuhom za kruhom na Zahod. Še 700.000 jih je iz države zbežalo med vojno v 90. letih. Odtekanje prebivalstva se je nadaljevalo tudi po padcu predsednika Slobodana Miloševića leta 2000. Ob tranziciji v tržno gospodarstvo so se številne državne tovarne zaprle, svoje pa je prispeval tudi trend manjših družin, zaradi česar se je povprečna starost Srba po popisu iz leta 2011 dvignila na 42 let.

Srbska vlada skuša to perečo težavo zajeziti z izboljšanjem infrastrukture in pobudami, s katerimi bi mladi ostali v vaseh. Rezultatov teh prizadevanj za zdaj še ni opaziti. Leta 2015 je Brankica Janković, vladna predstavnica za zaščito enakopravnosti, dvignila precej prahu z izjavo, da bi morala vlada bližnjevzhodne prebežnike na balkanski poti pozvati, da zapuščene vasi poselijo. Zamisel Jankovićeve so naglo opustili.