Arhitektura v Košicah je izjemno bogata. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Arhitektura v Košicah je izjemno bogata. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Če je madžarska elita v 19. stoletju puščala svoje embleme po vsem mestu, so jih v 20. naglo prerisali, prelepili in prebili s slovaškimi napisi, piše Independent. Ironija je, da čeprav so se Madžari in Slovaki skupaj borili za osvoboditev Košic izpod habsburške vladavine, so Slovaki leta 1919 po prvi svetovni vojni privolili v združitev v Češkoslovaško, ne pa v združitev z Madžarsko.

V parku med opero in stolpom svetega Urbana doni uspešnica Beatlov Yesterday, zaigrana na zvonove. Znotraj srednjeveškega stolpa je muzej voščenih izdelkov, edini take vrste na svetu, posvečen Slovanom, med lutkami pa najdemo tudi Andyja Warhola (njegovi starši so živeli 100 kilometrov severno od Košic) in patrona princa Francisa Rakoczija II. (1676-1735), ki je pokopan v sosednji katedrali. Rakoczi je bil sicer Madžar, a ga častijo kot slovanskega vojaškega heroja.

Kot pojasnjuje Independent, je zgodovina v Košicah kompleksna. To vzhodnoslovaško mesto je slikovita mešanica renesanse, baroka, rokokoja in secesije, vse to bogastvo arhitekture pa priča o tem, da je šlo za premožno mesto na križišču številnih trgovskih poti. Med obema svetovnima vojnama so Košice uživale kratkotrajen razcvet obilja in bizarnih posebnosti, ko so lastniki avtomobilov ponosno vozili po (neevropski) levi.
Turbulentna zgodovina
Čez reko Hlavno stoji čudovito obnovljena hiša v črnem, rdečem in zlatem, nad vrati pa se razpenja napis "vendeglo", madžarska beseda za restavracijo. A obedovalnica, postavljena v času druge svetovne vojne, je nekoč veljala za neugledno pivnico. Zanimivo je, da je znak "vendeglo" ostal nedotaknjen. Leta 1941 je Adolf Hitler razdelil Češkoslovaško in dal velik del Slovaške svojim madžarskim zaveznikom. Ti so nato začeli vse znova preimenovati.

A Košice so bile povsem madžarske le štiri leta, saj je mesto že leta 1945 padlo v roke Rdeči armadi, tri leta pozneje pa je Češkoslovaška postala sovjetski satelit, njeni novi kolektivistični voditelji pa so Košice pozidali z jeklarnami in grdimi stanovanjskimi bloki za delavce. K sreči so prelepe palače pustili nedotaknjene, čeprav so jih nameravali podreti, tako da lahko danes še vedno uživate v srednjeveškem središču Košic in njihovi evropski arhitekturi.

Vsaka stavba ima zgodbo
Stavbe in mestne znamenitosti so prežete z zgodovino in zgodbami, ki jih je pisala. Tu je Levocsky Dom, prenočišče za karavane iz 15. stoletja. Pa semenišče, ki ga je leta 1652 darovala bogata domačinka in v katerem se je leta 1995 ustavil papež Janez Pavel II. Carpano je slaščičarna, kjer je madžarski romanopisec Sandor Marai spoznal svojo bodočo ženo med tekmovanjem v goltanju sladoleda, zraven stoji rojstna hiša Bele Gersterja, inženirja, ki je zasnoval Panamski prekop.
Iz graščine Csaky-Dessewffy so leta 1918 18 dni vodili samoproglašeno Vzhodno slovaško republiko. Vsaka stavba ima zgodbo in večina jih priča o zgodovinskem bogastvu ljudi, ki so tu stoletja trgovali na nemirnih slovaških mejah.

Z januarjem Košice ne le postanejo Evropska prestolnica kulture, ampak mesto slavi tudi prvih 20 let slovaške neodvisnosti. Veliko leto za majhno mesto.