Prihod ladje v pristanišče dobro utrjenega glavnega mesta  Valleta. Foto: Blaž Kosovel
Prihod ladje v pristanišče dobro utrjenega glavnega mesta Valleta. Foto: Blaž Kosovel

Malta je zelo samosvoj otok oziroma sklop otokov. Zaradi svoje strateške lege so si ga skozi celotno zgodovino podajale velike sile, katerih pečati so še vedno močno vidni ravno v nenavadni raznovrstnosti. Med drugim so otok obvladovali Feničani, Kartažani, Rimljani, Bizantinci, Arabci, Normani, malteški vitezi, Napoleon in Angleži, dokler niso leta 1964 postali neodvisna država. Otok je bil naseljen že v prazgodovini, o čemer pričajo najstarejše prostostoječe zgradbe na svetu, na otoku pa je tudi sveti Pavel doživel brodolom.

Zmes, ki nastane iz takšne kombinacije, je arabski jezik z romanskim in angleškim vplivom, pisan v latinici, prebivalstvo pa je 98-odstotno katoliško, o čemer priča tudi nešteto cerkev, postavljenih po otokih. Stoletna angleška vladavina pa se kaže predvsem v vožnji po levi strani cestišča, turisti, ki prihajajo iz predvsem severne Evrope ter navsezadnje tudi v priključitvi k EU-ju.

Večina otokov in njihovih plaž je kamnitih, s čemer se zelo razlikuje od dolgočasnih in monotonih peščenih plaž po svetu, morsko dno okoli otoka pa je pravi raj za potapljače. Ameriška revija International living je v svoji lanski januarski številki Malto razglasila za državo z najboljšim podnebjem na svetu.

Blaž Kosovel

Vrvež na ulici glavnega mesta. Bodite pozorni na tipično zagrajene malteške balkone. Foto: Blaž Kosovel
Po Malti se lahko vozimo s starinskimi avtobusi brez vrat in z volanom na desni strani. Foto: Blaž Kosovel
Kraj Mosta v osrčju otoka se ponaša z eno največjih kupol na svetu. Načrtovalci te 37-metrske kupole rotunde iz leta 1860 so se zgledovali pri rimskem Panteonu. Foto: MMC RTV SLO
Pogled na Malto iz nekdanjega glavnega mesta Mdina na sredini otoka, od koder je v jasnem vremenu krasen razgled čez celoten otok. Foto: Blaž Kosovel
Tempelj Mnajdra na južni strani otoka, katerega nastanek naj bi segal v 4. tisočletje p. n. št., imajo za najstarejšo prostostoječo zgradbo na svetu. Še vedno pa niso ugotovili, čemu je bil namenjen. Svoje mesto je dobil tudi na novih malteških evrokovancih za 1, 2 in 5 centov. Poleg njega je Maltežan, ki nas je samoiniciativno peljal do templja, potem pa čakal na plačilo za svojo uslugo. Foto: Blaž Kosovel
Divja južna obala otoka Malta. Foto: Blaž Kosovel
Znamenita Plava laguna z neverjetno modrino morja, kjer so snemali tudi istoimenski film, na otočku Comino med otokoma Malta in Gozo. Foto: Blaž Kosovel
Azurno oko so poimenovali kamniti most v narodnem parku Dwejra na drugem največjem otoku Gozo. Foto: Blaž Kosovel
Za konec pa še nekaj: znameniti yugo, tokrat v različici za vožnjo po levi strani cestišča. Foto: Blaž Kosovel