Glej ga, Sloven'c!

Poudarki

  • Civilne organizacije prebežnikom pomagajo s hrano, oblačili, igračami
  • Multinacionalke vse bolj prihajajo v Budimpešto
  • Številni tujci se nikoli ne naučijo madžarskega jezika
  • V kuhinji obvezni paprika in kisla smetana
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 59 glasov Ocenite to novico!
Budimpešta
Mateja na velikem Trgu junakov (Hösök tere) v Budimpešti, ki je bil zgrajen ob 1.000. obletnici madžarske zasedbe Panonske nižine. Sredi trga stoji jonski steber s kipom nadangela Gabrijela, ki v rokah drži krono sv. Štefana. Ob vznožju Gabrijelovega stebra so upodobljeni Árpád in madžarski plemenski poglavarji, ki so skupaj z njim prispeli v Panonsko nižino. V polkrožnih kolonadah pa so kipi pomembnih madžarskih kraljev in junakov. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Budimpešta
Spomin na 'zlato ekipo' in največjo zmago v zgodovini madžarskega nogometa, ko so leta 1953 Ferenc Puskás in soigralci s 6:3 premagali Angleže. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Budimpešta
To je zadnji sporni spomenik vlade, posvečen žrtvam Nemcev v drugi svetovni vojni. Ker številni protesti proti njegovi postavitvi niso zalegli, so ljudje pred spomenik začeli polagati majhne spominke, slike, sveče in protestna sporočila, s katerimi opozarjajo na vlogo Madžarske med holokavstom ter sokrivdo države za poboje Judov. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Budimpešta
Ta spomenik pa je na drugem koncu istega trga. Postavljen je bil leta 1946 v zahvalo sovjetskim herojem za osvoboditev. Drugi spomeniki, ki spominjajo na Ruse in komunizem, so bili odstranjeni. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
       Res je, država se v zadnjih letih spoprijema (ali pa ne v zadostni meri) s pomembnimi vprašanji in težavami. Zaradi načina poročanja pa je to za veliko ljudi v tujini žal tudi edina slika Madžarske, ki jo poznajo. Na drugi strani se Budimpešta močno razvija kot turistična destinacija, mala in velika mednarodna podjetja pa bolj kot kadar koli prej pestrijo ponudbo na delovnem trgu ter vabijo tujce z vseh koncev sveta, predvsem iz Evrope.       
Budimpešta
Mateja pravi, da so Madžari bolj odprti do tujcev, ki govorijo njihov jezik. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
       Zdi se mi, da iščejo ogromno računalničarjev in svežih diplomantov za klicne centre. Ob velikih multinacionalkah, ki imajo tukaj svoje podružnice, je bilo v zadnjih letih ustanovljenih tudi kar nekaj majhnih inovativnih zagonskih podjetij.       
Budimpešta
Še zadnja neonska reklama za Gorenje, ki pa že dolgo več ne gori. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
       Kulturni program je izvrsten, če pa še to ni dovolj, pa tudi Dunaj, Bratislava in Praga niso daleč. Še posebej v poletnih mesecih tudi mesto in posamezne četrti organizirajo kopico velikokrat brezplačnih dogodkov.       
Budimpešta
Nalepka stranke Fidesz s pripisom "Kradete, varate, lažete". Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Budimpešta
Langoš je tipična madžarska jed. Narejen je iz moke, kvasa, soli in vode. Testo se nato ocvre v olju in po njem se potrese česen, sir ali se mu doda kisla smetana. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Sziget
V nedeljo se je končal Sziget, eden največjih glasbenih festivalov v Evropi z 22-letno zgodovino. Tradicionalno poteka na budimpeškem otoku Obuda. Lani so na njem našteli rekordnih 415.000 obiskovalcev iz 87 držav. Foto: Reuters
       Domačini še vedno radi hodijo na Blatno jezero (Balaton), na "madžarsko morje". Poletje brez Balatona in langaša (lángos) ni poletje. Še vedno je zelo priljubljena tudi Hrvaška.       
Blatno jezero
Blatno jezero (Balaton), 'madžarsko morje'. Foto: Reuters
Budimpešta
Utrinek s Parade ponosa v Budimpešti. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Budimpešta
Na dan brez avtomobila, 25. aprila letos, se je na shodu 'I bike Budapest' v Budimpešti zbralo več deset tisoč kolesarjev. Foto: Reuters
Budimpešta
Mesto so junija leta 2013 prizadele hude poplave, saj je Donava prestopila bregove. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Budimpešta
Najbolj znana stavba v Budimpešti - madžarski parlament. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec

Dodaj v

Mateja iz Madžarske, kjer ni vse tako negativno, kot se kaže v medijih

Ljudje z znanjem tujih jezikov, tudi eksotičnih, so zelo iskani
17. avgust 2015 ob 06:27,
zadnji poseg: 17. avgust 2015 ob 07:36
Ljubljana, Budimpešta - MMC RTV SLO

"Če znaš odmisliti politični položaj na Madžarskem in imaš solidno plačo, lahko v Budimpešti živiš dokaj dobro," pravi Mateja Šijanec, ki je že ob prvem obisku Budimpešte vedela, da se želi v to mesto preseliti.

Prlekinja je srednjo šolo naredila v Avstriji, fakulteto pa v Ljubljani, ko je bilo šolanje za njo, je uresničila željo in se preselila v madžarsko prestolnico. Začela je kot prostovoljka v okviru Evropske prostovoljne službe v nekem koncertnem klubu, danes pa dela pri hčerinskem podjetju francoskega iskalnika poletov liligo.com, kjer je pristojna za vsebine nemške domene in njihov popotniški blog.

Budimpešta je Matejin dom že skoraj šest let, v tem času pa je v mestu opazila številne spremembe. Budimpešta ji je všeč zaradi miselnosti ljudi, pa tudi s plačo živi bolje, kot bi s prihodkom od primerljivega dela v Ljubljani, pravi in dodaja, da se državi kot celoti zaradi političnih potez aktualne vlade pogosto dela krivica.

Madžarska se trenutno v svetovnih medijih pojavlja predvsem zaradi gradnje 175 kilometrov dolge ograje na meji s Srbijo, s katero želi ustaviti naval prebežnikov na njeno ozemlje. Madžari naj bi bili glede te problematike razdvojeni - nekateri podpirajo poteze premierja Viktorja Orbana, drugi opozarjajo na ksenofobijo. Kako se to razpoloženje kaže v družbi?
Kot je razvidno tudi iz položaja v drugih evropskih državah in iz preteklosti, gospodarske krize velikokrat prinašajo s seboj tudi pritlehne politične odločitve. Madžarsko medijsko polje je glede delovanja vlade razdvojeno, kar seveda vpliva tudi na vzdušje med prebivalci. Kot tudi v preostali Evropi sta politična in medijska propaganda oziroma ustrahovanje glede begunske problematike žal dokaj uspešni. Del ljudi se tako počuti izpolnjen v svojem ksenofobnem izražanju ali celo dejanjih. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti pohvalnih odzivov nevladnih, civilnih organizacij, ki so se problematike lotile s humanitarno pomočjo, ki je trenutno najpotrebnejša.

Živite v Budimpešti, od koder fotografske agencije dnevno pošiljajo fotografije izčrpanih prebežnikov, ki spijo na tamkajšnjih železniških postajah in se umivajo v začasnih begunskih centrih, tako v Budimpešti kot v Szegedu. Je na ulicah prestolnice videti ta naval prebežnikov, ali imajo kakšne stike z domačini in prebivalci?
Iz izkušenj lahko govorim le o Budimpešti. Del domačinov, še posebej tisti, ki ne spremljajo političnega dogajanja, se velikokrat problematike sploh ne zaveda in tudi z begunci samimi nimajo nobenih stikov. Tudi večina turistov, ki obišče madžarsko prestolnico, se z njimi ne bo srečala, če ne potujejo z vlakom. Kot ste omenili, se ti ljudje iz Sirije, Afganistana in drugih držav namreč v veliki večini zadržujejo v bližini železniških postaj, kjer si v zadnjih tednih in mesec lahko priča res žalostnim prizorom. Tukaj se civilne organizacije trudijo pomagati ne samo s hrano, vodo, oblačili in drugimi potrebščinami, ampak tudi z igračami in raznimi programi za otroke. Če živiš in delaš v isti četrti, daleč od omenjenih točk, pa se še vedno lahko zgodi, da beguncev sploh ne opaziš. Budimpešta je veliko mesto.

Vlada je pred kratkim sprožila kampanjo, s katero je po ulicah mest razobesila plakate z napisi: "Če pridete na Madžarsko, ne jemljite služb Madžarom!" in "Če pridete na Madžarsko, spoštujte naše zakone!", na kar so se civilnodružbena gibanja odzvala s parafraziranimi plakati: "Če si madžarski premier, moraš spoštovati madžarske zakone." Kako močna je ta propaganda oblasti?
To so le trije primeri iz tako imenovane "plakatne vojne" med vlado in civilnodružbenimi gibanji, ki so sledila pozivu satirične politične stranke Magyar Kétfarkú Kutya Párt (Pes z dvema repoma). Ta je bila v preteklosti odgovorna že za marsikatero pohvalno akcijo. Tukaj je treba omeniti, da so bila sporočila vlade v madžarščini, naslovljena na domačine. Veliko Madžarov je potezo vlade razumelo kot poceni manever širjenja ksenofobije. Odziv je bil izvrsten, in to ne samo v Budimpešti. Ljudje so hitro zbrali denar in besedila za res izvirno protikampanjo, ki je bila deležna velike medijske pozornosti, tako doma kot onstran državnih meja. Osebno se mi takšne in podobne akcije vlade zdijo "manj nevarne" kot močna podpora medijev.

Nekateri so postavitev ograje označili za novo železno zaveso, Madžarsko pa označili za "državo trdnjavo". A to še zdaleč ni bila edina poteza, ki Madžarsko kot državo postavlja v slabo luč. Ne gre pozabiti na nestrpnost do Romov, vzpon skrajno desne stranke Jobbik, zanikanje multikulturnosti, predlog o vzpostavitvi internetnega davka, debate o uvedbi smrtne kazni. Kako je živeti v takšni državi, za katero se zdi, da vodilni kar pokajo od nastrojenosti proti vsem drugačnim?
Vaš seznam nazorno kaže, kako se negativne novice v mednarodnih medijih širijo veliko hitreje in prodajajo veliko bolje kot pozitivne. Res je, država se v zadnjih letih spoprijema (ali pa ne dovolj) s pomembnimi vprašanji in težavami. Zaradi načina poročanja pa je to za veliko ljudi v tujini žal tudi edina slika Madžarske, ki jo poznajo. Na drugi strani se Budimpešta močno razvija kot turistična destinacija, mala in velika mednarodna podjetja pa bolj kot kadar koli prej pestrijo ponudbo na delovnem trgu ter vabijo tujce z vseh koncev sveta, predvsem iz Evrope. Če znaš odmisliti politični položaj in imaš solidno plačo, lahko v Budimpešti živiš dokaj dobro, to velja tako za tujce kot za domačine. Osebno vseeno poskušam ostati na tekočem, tudi če mi to včasih požre veliko živcev. Pomembno se mi zdi tudi udeleževanje shodov in protestov, tudi če je to samo simbolična gesta.

Brala sem neko raziskavo, v kateri so ugotovili, da v madžarski družbi ksenofobija od začetka merjenj leta 1992 še nikoli ni bila tako razširjena. Bi lahko posplošili, zakaj je tako? Kakšni pa so Madžari do izseljencev, kot ste vi, torej takšnih, ki so na Madžarsko prišli delat?
Težko je analizirati razširjenost ksenofobije, ne da bi pri tem upoštevali zgodovino države, njeno kulturo, miselnost in še kaj. Mislim pa, da je porast ksenofobije na Madžarskem, tako kot v veliko evropskih državah, močno povezan z gospodarsko krizo. Sicer se sama ne štejem h klasičnim izseljencem, ki jih je sem pripeljala služba. Budimpešta me je že od nekdaj fascinirala. Po študiju sem se tako z osnovami znanja madžarskega jezika preselila v okviru projekta Evropske prostovoljne službe EVS. Letos bo šest let od tega in moram priznati, da so me zelo dobro sprejeli. Kot Slovenka v Budimpešti sem bila takrat še prava redkost. Danes so izseljenci številnejši, tudi Slovenci. Po navadi delajo pri multinacionalkah in nimajo večjih težav s ksenofobijo, še posebej če prihajajo iz bogatejših držav.

Zakaj se tuja podjetja v tako velikem številu odločajo za prihod in prisotnost na Madžarskem, sta madžarska zakonodaja in poslovno okolje zanje ugodna?
Dvomim, da sta zakonodaja in poslovno okolje tukaj kakšna svetla izjema. V zadnjih letih se je kar nekaj podjetij tudi izselilo, med drugim na Slovaško in v Romunijo, zato pa so prišla druga. Mislim, da gre bolj za trg delovne sile. Podjetja razpolagajo z množico domačih študentov in diplomantov vseh mogočih strok; večina mladih namreč še vedno prihaja študirat v Budimpešto, tudi iz zamejstva, in radi ostanejo v prestolnici; po drugi strani pa lahko izbirajo med priseljenci z vsega sveta, ki so se tukaj znašli iz najrazličnejših razlogov ali pa prav zaradi službe. Ta podjetja bodo za plače porabila le del denarja, ki bi ga v kakšni zahodnoevropski metropoli ali v ZDA. Sama privlačnost mesta in kakovost bivanja pa poskrbita za to, da kandidatov ne manjka.

Iz katerih držav se priseljuje največ ljudi in v katerih gospodarskih panogah se po vašem opažanju odpira največ priložnosti za delo?
Ko v Google vtipkaš "expats Budapest", hitro vidiš, da je mesto vedno bolj priljubljeno med iskalci dela v tujini. Obstaja več portalov, na katerih priseljencem brez znanja madžarskega jezika ponujajo potrebno pomoč in jih informirajo o prireditvah, dogodkih in druženjih, ki jih res ne manjka. Veliko priseljencev nikoli ne zapusti teh "expat krogov" prav zaradi neznanja jezika. Precej številni so Francozi, Italijani, Britanci, Španci in Nemci, lahko pa srečaš tudi priseljence iz Avstralije, ZDA, Indije in Brazilije. Zdi se mi, da iščejo ogromno računalničarjev in svežih diplomantov za klicne centre. Ob velikih multinacionalkah, ki imajo tukaj svoje podružnice, je bilo v zadnjih letih ustanovljenih tudi kar nekaj majhnih inovativnih zagonskih podjetij.

Čeprav je Madžarska slovenska soseda, jo številni slabo poznamo. Verjetno je največja ovira prav jezik, ki je za slovansko uho popolnoma tuj, z njim tudi ne prihajamo v stik prek medijev. Vi madžarsko govorite. Kako ste "zagrizli" v učenje madžarskega jezika, kaj je bilo pri tem najtežje?
Če si doma iz Prlekije, te od madžarščine loči samo še prekmurščina. Madžarščina mi je bila vedno izredno všeč, kar je v veliko pomoč pri vsakem jeziku, ki se ga hočeš naučiti. Z osnovami sem začela med študijem, najprej doma z dobrim nemško-madžarskim učbenikom in pozneje na lektoratu na Filozofski fakulteti. Ko sem prišla v Budimpešto, je bila moja raven nekje med začetnim in nadaljevalnim. Po nekaj urah, ki so mi pripadale v sklopu prostovoljstva EVS, me je potem čakal samo še skok v mrzlo vodo. Najhitreje se seveda naučiš, če se družiš z domačini, ki ne govorijo nobenega tujega jezika ali samo zelo slabo.

Dejali ste mi, da se mesto vedno bolj orientira po potrebah turistov in dobro plačanih Madžarov. Kaj ste mislili s tem, kje se te spremembe vidijo?
Budimpešta je v zadnjih letih naredila veliko za svojo podobo kot evropska metropola in turistična destinacija. Več premožnih prebivalcev in obiskovalcev pa pomeni tudi, da boste v določenih ulicah in četrtih v restavracijah in barih za enako naročilo lahko plačali tudi večkratno ceno kot drugje po mestu. Težava se pojavi, ko lastniki nepremičnin na dobrih lokacijah v želji po večjem zaslužku na primer prekinjajo pogodbe, ker jim lahko kakšen velik gostinec prinese več denarja. Žrtev tega razvoja je bilo že veliko preprostih lokalov ter koncertnih in kulturnih klubov, ki kljub izjemni pomembnosti za alternativno kulturo niso dovolj dobičkonosni. Takšna eliminacija je žal postala stalnica v kapitalizmu.

Budimpešta je milijonsko mesto. Kakšna je kakovost bivanja v njej - kako je urejen javni prevoz, kakšni sta ponudba in cene stanovanj, je v mestu veliko dogodkov in zelenih oaz?
Javni prevoz še pilijo, so pa v zadnjih letih uvedli novo podzemno linijo in sistem izposoje koles Bubi. Sama že skoraj od samega začetka uporabljam kolo, tako da me zelo veseli vedno več kolesarskih stez. Potem ko je bil stanovanjski trg nekaj časa poplavljen s ponudbami lastnikov s posojili v švicarskih frankih, zdaj cene spet počasi rastejo, tudi za najemnike. Kulturni program je izvrsten, če pa še to ni dovolj, pa tudi Dunaj, Bratislava in Praga niso daleč. Še posebej v poletnih mesecih tudi mesto in posamezne četrti organizirajo kopico velikokrat brezplačnih dogodkov. Zelenih oaz bi lahko bilo več, vendar v teh vročih tednih za ohladitev zadostujeta tudi Városliget in Margit sziget.

Mislim, da je kakovost bivanja v mestu vedno odvisna od tega, kar iščeš in s čim si zadovoljen. Osebno mi Budimpešta res ustreza. Podjetja tukaj zelo cenijo tuje jezike. Včasih nove sodelavce zaposlujejo samo na podlagi znanja jezikov, drugo je vse samo trening. Medtem ko bi v Ljubljani s s. p.-jem le težko shajala, mi tukaj ostane več, kot potrebujem za življenje, kulturne dogodke in celo potovanja.

Znanje katerih tujih jezikov je najbolj iskano in cenjeno?
Za začetek potrebuješ v vsakem primeru angleščino, vsak dodaten jezik je potem samo še "bonus". Bolj eksotičen jezik je, toliko boljše. Ko spremljaš oglase, hitro vidiš, da iščejo skoraj vse, od skandinavskih jezikov pa do hebrejščine, včasih tudi slovenščino.

Kateri je vaš najljubši kotiček v mestu?
Težka odločitev. Verjetno bregova Donave.

Kakšna je Budimpešta v teh poletnih mesecih? Ali so se prebivalci odpravili na morje na Hrvaško, mesto pa so "zasedli" turisti, kot je to v Ljubljani? Kje v Budimpešti je ob poletnih večerih najprijetneje spiti hladno pijačo in poklepetati?
Zdi se, da je vsako poletje bolj vroče, potem pa še asfalt naredi svoje. Domačini še vedno radi hodijo na Blatno jezero (Balaton), na "madžarsko morje". Poletje brez Balatona in langaša (lángos) ni poletje. Še vedno je zelo priljubljena tudi Hrvaška. Mesto trenutno ni preplavljeno samo s turisti, ampak tudi z obiskovalci festivala Sziget. Gručam tukaj se lažje izogneš kot na primer v Ljubljani, saj je središče mesta veliko večje. V zadnjih letih se odpira vedno več teras na strehah in z razgledom na Donavo. Prijetno se je ohladiti tudi v senci dreves na Margit szigetu (sziget pomeni otok).

Z madžarsko popkulturo praktično nimamo stika, saj (razen evrovizijskih) ne poznamo madžarskih pesmi, filmov, zvezdnikov. Kakšna je ta scena, kdo so največje zvezde v državi?
Moram priznati, da se z madžarsko popkulturo, rumenim tiskom in podobnim ne ukvarjam. Imajo pa tudi oni svoje zvezde in zvezdice. Rada pogledam kakšen kakovosten madžarski film, ki jih ne manjka. Skoraj vsako leto so zastopani tudi v Cannesu. Hollywood obožuje Budimpešto zaradi njenih lokacij za snemanja in dobre filmske infrastrukture, tako da se včasih znajdejo tukaj tudi velike mednarodne zvezde. Kar se pa "mainstream" glasbe tiče, so trenutno vse njihove največje glasbene zvezde na festivalu Sziget, ki ga vsako leto obišče več sto tisoč ljubiteljev glasbe.

Slovenski turistični delavci opozarjajo, da so razmeroma slabe letalske povezave Ljubljane s svetom ena šibkih točk slovenskega turizma. Letališče v Budimpešti je mnogo večje, je na njem veliko družb s povezavami po vsem svetu, ne le po Evropi?
Budimpešta in Madžarska sta z bankrotom nacionalne letalske družbe Malev leta 2012 izgubili ogromno povezav. Vendar ni trajalo dolgo, ko so veliko teh nadomestile prav nizkocenovne letalske družbe. Popotniki lahko trenutno izbirajo med poleti več kot 40 letalskih družb s povezavami po vsem svetu. Tudi za veliko Slovencev letališče v Budimpešti predstavlja alternativo Benetkam in Dunaju. Ljubljana preprosto ni konkurenčna, kar se tiče povezav in cen.

Kako pogosto zaidete na madžarsko podeželje, ki je zagotovo popolnoma drug svet kot prestolnica? Kako živijo ljudje v vaseh?
Ne pogosto. Kdaj pa kdaj, ko kolesarim, pa tudi na poti v Slovenijo se včasih ustavim v kakšni vasi pred mejo. Tukaj radi omenijo, da je vse zunaj Budimpešte podeželje. Ruralne občine so v zadnjih desetletjih doživele močno odseljevanje v mesta, še posebej v Budimpešto, v zadnjih letih pa gre vedno več ljudi tudi v tujino. Brezposelnost in nizke plače so naredile svoje. Drugače pa so mi všeč tukajšnje ravnice. Skoraj kot doma.

Če kaj, poznamo madžarsko kuhinjo, saj so paprika, golaž, paprikaš, palinka in tokaj tudi Slovencem znana imena. Ali se na madžarskih mizah pogosto znajdejo te jedi in pijače ali so jih zamenjali s kakšnimi bolj modernimi oziroma tujimi?
Poleg tega, da poznamo kar nekaj jedi, se kulinarika ne razlikuje prav preveč od slovenske. Tukaj se mi zdi, da je Avstro-Ogrska naredila svoje. Tudi v restavracijah in menzah še vedno radi postrežejo s tradicionalnim in paniranim. Prav tako v kuhinji ne gre brez paprike in kisle smetane. To pa ne pomeni, da ne poznajo tuje gastronomije. Vsaj v restavracijah v Budimpešti se najde nekaj za vsak okus.

Ko sem brala stereotipe o Madžarih, je bilo večkrat zapisano, da so Madžari na splošno precej pesimistični, da se pogosto pritožujejo in da nikoli ne nazdravljajo. Ste to zadnjo navado opazili tudi sami ali ni resnična?
Kar se pritoževanja tiče, se mi ne zdijo nič bolj pesimistični (tudi nič manj) kot Slovenci, ki se prav tako radi potožimo. Z nazdravljanjem je malo bolj zapleteno. S pivom ne nazdravljajo zaradi legende, ki pravi, da so Habsburžani leta 1848 nazdravljali prav s pivom, ko so slavili zmago, zatrto revolucijo Madžarov. Ampak tega ne jemljejo tako strogo. Če boste dvignili kozarec piva, se bodo tudi pregrešili. Pri palinki, vinu in drugih alkoholnih pijačah ni omejitev. Tukaj velja le pravilo, da se moraš pogledati v oči. Egészségedre! (Na zdravje!)

IZ PRVE ROKE

Vaša najbolj priljubljena izletniška točka Kolesarska pot v Szentendre.

Najbolj tipičen spominek

Osebno najraje kupim (mleto) rdečo papriko ali kakšno žgano pijačo.

Najslavnejši državljan

Viktor Orbán.

Cena kave in piva v lokalu Odvisno od lokala. Če ne obiščete prestižnega kotička, stane kava med 300 in 500 forintov (1-1,6 evra), točeno pivo pa med 400 in 700 forintov (1,3-2,3 evra).
Tradicionalno rivalstvoZ Romunijo.
Najbolj znan slovenski proizvod Gorenje.
Najkoristnejša besedaKöszönöm (Hvala).
Značilna hrana in pijačaGolaževa juha in palinka.
Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne Da imajo težek jezik.
O čem se trenutno največ govori

O političnih razmerah in vročinskem valu.

Najbolj tipično ime in priimek

Glede na statistične podatke še vedno prevladujejo tradicionalna imena, kot so Mária, Erzsebét, László in Istvan. Pri priimkih so zelo pogosti Nagy, Kovács in Tóth.

Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
SamoRes
# 17.08.2015 ob 08:35
Z dobro plačo lahko dobro živiš kjerkoli na planetu, kvaliteta bivanja v neki državi pa se vidi po tem, kako je poskrbljeno za ljudi z najmanj prihodki.
Geres*
# 17.08.2015 ob 07:08
Hvala za nov zanimiv clanek. Osebno mi je od vseh sosednjih drzav Madzarska najmanj poznana, brzkone prav zaradi jezika. Medtem ki govorim italijansko in nemsko, ter seveda razumem hrvasko, se mi o madzarscini niti ne sanja.

Mi je pa pri vseh nasih sosedih vsec, da imajo eno milijonsko mesto. Metropola prinese drugacno ponudbo delovnih mest, drug utrip. Saj ne pravim, da moras tam zivet, a vedno bolj v Sloveniji pogresam, da nimamo milijonske metropole. Vse je tako zaspano, predvsem v glavah ljudi.
igor-za
# 17.08.2015 ob 08:03
Mateja iz Madžarske
Pravilno je Mateja z Madžarske.
Hijena
# 17.08.2015 ob 07:44
@ Geres*
# 17.08.2015 ob 07:08

V 2 milijonski državi si ne predstavljam milijonskega mesta, razen če misliš da vsi spokamo v Ljubljano in se zaposlimo v JU
smejko
# 17.08.2015 ob 09:33
Drugace pa samo to:

bil sem ze veckrat v Budimpesti, mi je kot mesto zelo vsec. V zadnjih letih pa so mi prebivalci Madzarske in tudi Budimpeste bolj malo vsec, ceprav sem delal ze s kar nekaj Madzari in Madzarkami, ki so res super.

Npr. naj samo nastejem dve leti stare anekdote iz Budimpeste, kjer smo preziveli novo leto s studenti, torej z bolj liberalnim delom prebivalstva:

- za novo leto ima predsednik govor ob polnoci. Vsi turisti smo morali utihniti, nakar so vsi ostali, se prijeli za srce in se drli himno.

- z mojim prijateljem celo noc ni nihce zelel govoriti (smo misli da zato, ker ne znajo dobro anglesko, vendar so se z preostalimi v druzbi pogovarjali). kasneje smo zvedli, da so mislili da je judovskega porekla zaradi krivega nosu (tako so rekli oni) in se zato niso zeleli pogovarjati z njim. kasneje so se mu celo jutro opravicevali, ces, "mislili smo da si zid, pa vidimo da si cisto v redu" ?!?!?

- kolega pri katerem smo prespali (doktor ustavnega prava), je imel v stanovanju pusko. prepriceval nas je, da zaradi romskega nasilja, in da se s tem samo brani. puska je seveda pocivala na policki, nad katero je bil zemljevid velike madzarske

- eden izmed nas, je zivel in delal na Dunaju. vsakdo, ki je to izvedeli, nam je zacel dopovedovati kako je Budimpesta boljsa od Dunaja (pa sploh nismo nic povelicevali Dunaja)

- kolega je iz Primorske, ko so to zvedeli, so nam na veliko zaceli razlagati, kako so oni nekoc imeli morje (Rijeka)

- drugi kolega je iz Bleda. ko so to zvedeli, so na veliko zaceli razlagati, kako so nekoc imeli gore (Transilvanija), in da bi bilo edino fer, da jih dobijo nazaj. da ne omenim, kako razjarjeni so bili, ko sem jim omenil, da so Budimpesto ustanovili Bolgari, in da ce ze vracamo ozemlja nazaj, zakaj bi se ustavili pri letu 1848, pojdimo vse nazaj do Bolgarov :)

v glavnem, tega praznovanja ne bom imel v najlepsem spominu, ceprav je mesto res lepo, hrana fenomenalna, in zenske res lepe
Cactuspower
# 17.08.2015 ob 07:46
Super članek. Na sploh so mi članki iz serije Glej ga Slovenc zanimivi in jih rada berem.
Gravesen
# 17.08.2015 ob 08:20
Ilona Staller
zgvbhu
# 17.08.2015 ob 08:20
Kaj je to "zanikanje multikulturnosti"? Boste to napisali tudi v potopisih iz azijskih in afriških držav, kjer je ljudem še vedno dovoljena pravica do združevanja na podlagi narodnosti, še vedno dovoljeno, da ostanejo večinsko prebivalstvo v svojih državah in s tem pravica do političnega predstavništva?

Zakaj je zgolj v Evropi nasilno uvedena masovna imigracija, o kateri ni bilo nikoli referendumov in je dvom o njej stalinistično prepovedan?

Zakaj domače prebivalstvo ne sme imeti pravice do življenja v homogenih skupnostih in izražanja svoje identitete, medtem ko se priseljenih skupinah nasprotno spodbuja neasimilacija, tvorjenje mini paralelnih državic in spodbuja vsiljevanje njihovega načina življenja ostalim? Nacionalizem pri priseljencih je "kulturna obogatitev", pri avtohtonem prebivalstvu pa je "fašizem" in "ksenofobija"?
petr144
# 17.08.2015 ob 11:00
@slovenkaaaa - morda je Orban res kmet, ampak pameten kmet ne bo nikoli lačen, za razliko od mnogih preostalih...

Tule se točno vidi, kaj dela propaganda....Orban ni neka perla, ampak ima jajca in za svoje bo poskrbel, za razliko od večine naših politikov. Itak nas vsi prehitevajo po desni.
Ko bomo pa dobili vsak dan 1000 azilantov na mejo, se pa že veselim komentarjev tule.
Robiland
# 17.08.2015 ob 08:26
prav vsak tujec a katerim sem se menil, je rekel za budapest, da je najboljse mesto za pogledat. moram tudi sam.
oziris.va
# 17.08.2015 ob 08:31
Tudi sam sem skoraj deset let živel na Madžarskem (tam imam tudi sorodnike in veliko znancev), od tega 5 let v Budimpešti, marsikaj se je spremenilo.

Sploh pa tisti, ki so že od konca osemdesetih večkrat bili za daljše obdobje (nekaj tedno ali mesev) na Madžarskem, skoraj ne moreš verjet kakšne spremembe so bile ... sploh po tistem, ko so opustili aluminijski pribor v menzah :)

Hvala za članek, zelo dober intervju.
melanholik
# 17.08.2015 ob 11:25
Meni se zdi predvsem zelo zabavno, kako se danes kot tako nezaslišano predstavlja dejstvo, da država želi zaščititi svoje meje in priseljevanje vanjo. Halo, to je pa vedno in povsod bila ena od temeljnih pravic suverene države! Saj meje so temeljni element zagotavljanja oblasti in pravnega reda v državi!
viker
# 17.08.2015 ob 09:20
@bleee

A gremo na Madžarsko ali v Madžarsko? Meni je potem logično z Madžarske..
dmejz
# 17.08.2015 ob 12:00
"Če znaš odmisliti politični položaj na Madžarskem in imaš solidno plačo, lahko v Budimpešti živiš dokaj dobro," Bolj idiotskega uvoda v članek pa še ne! Če imaš dobro plačo je ponavadi povsod lepo.
smejko
# 17.08.2015 ob 09:23
"Če znaš odmisliti politični položaj in imaš solidno plačo, lahko v Budimpešti živiš dokaj dobro"

to je kar velik "ce". S tem ravno ni pohvalila Budimpeste (da s solidno placo lahko zivis dokaj dobro). V kateremkoli evropskem mestu s solidno placo zivis dobro (morda ne v Londonu in se kaksni dragi skandinavska prestolnica).

Bi pa ta "ce" lahko apliciral na katerokoli mesto.

"Ce znas odmisliti politicni polozaj in imas solidno placo, lahko v Islamabadu zivis dokaj dobro" :)
tesnilo
# 17.08.2015 ob 09:02
langos, njam njam. budimpesta je pa itak velemesto.
PONOS
# 17.08.2015 ob 08:43
Zaradi načina poročanja pa je to za veliko ljudi v tujini žal tudi edina slika Madžarske, ki jo poznajo.
Ta fenomen opažam že dolgo časa,propagandni medijem zahoda vedno znova uspe ustvariti predsodek o neki državi-
Sam sem to opažal še v časih SFRJ ko sem bival v tujini je zahod sproduciral neverjetne zgodbice o SFRJ,v realnosti ni bilo niti malo resnice za propagando...ravno tako nam slikajo prdsodke o drugih državah po svetu ,po navadi so najbolj ožigosane tiste države ki niso v dobrih odnosih z ZDA-tam je vedno "beda"
Buterfly_007
# 17.08.2015 ob 10:48
Sploh naši Ljubljančani, ki ne gredo ven iz Ljubljane, znajo misliti slabo o Budimpešti, pa si sploh ne predstavljajo, kakšna metropola je to, kako hitro se razvija itd.

Kakšne vrste komentar je pa to, ne generaliziraj kar nekaj.

Zanimiv članek, Budimpešta je luštno mesto.
The_Rocket
# 17.08.2015 ob 10:28
Bil sem že večkrat v Budimpešti, tako poslovno, kakor tudi privatno. Zagotovo eno najboljših destinacij, kar sem jih obiskal! Mesto, kljub temu, da je prava metropola, še vedno ima dušo. Ljudje neverjetno odprti in prijazni, sploh če se malo potrudite in se naučite nekaj osnovnih fraz v madžarščini preden greste, ne bo vam žal! Mogoče pa tudi sam razmislim o selitvi tja...
semaino
# 17.08.2015 ob 09:44
Stalno pluvajo po tem Orbanu? Se "potopisni" clanek vec ne mine brez tega.
A se je moderno obregniti ob kaksnega desnicarja vsake toliko?
A jim je naredil kaj taksnega? Ograja?

Po moje je pametno, da zasciti drzavo, ker je ocitno, da je najmanj 50% beguncev taksnih, ki iscejo ekonomiko in ne bezijo zaradi ogrozenega zivljenja.

A naj ena uboga sama Madzarska prevzame odgovronost ZDA in V. Britanije, ki neprestano mesata "drek" v teh drzavah in jih dodatno destabilizirata?

S tem, da EU ne naredi nicesar, ne premakne prsta, da bi zascitila Grcijio, Madzarsko in EU pred navalom beguncev? Oz. da bi stabilizirali razmere v drzavah kjer ti ljudje zivijo, saj je ocitno, da bi raje ostali doma kot bezali.
zekinho
# 17.08.2015 ob 13:35
Zakaj @bleeee dobiva minuse?

Čisto prav pojasnjuje. Eno je (tista) Madžarska (grem v Madžarsko, prihajam iz Madžarske), drugo pa je (tisto) Madžarsko (grem na Madžarsko, prihajam z Madžarskega).

Saj podobno je tudi pri Štajerski / Štajerskem ali Dolenjski / Dolenjskem ali Gorenjski / Gorenjskem itd. Npr. - Maribor leži v Štajerski ali na Štajerskem, tako lahko nekdo prihaja iz Štajerske ali s Štajerskega, nikakor pa s Štajerske.
bleeeee
# 17.08.2015 ob 13:09
se strinjam z vikerjem. Grem v Madžarsko enostavno tudi meni ne potegne.

@igor-za, kaj vama potegne, je pravzaprav vseeno, ne?

pri osnovni obliki "Madžarsko" greš na Madžarsko, si na Madžarskem, prideš z Madžarskega.
pri osnovni obliki "Madžarska" pa greš v Madžarsko, si v Maždarski, prideš iz Madžarske.

Uporabiš lahko katero koli osnovno obliko, pri čemer Slovenski pravopis za KJE priporoča "na Madžarskem".

Za OD KOD sta opciji samo "z Madžarskega" in "iz Madžarske" (ne pa tudi "z Madžarske") Druga opcija se meni bolj dopade, enako pa tudi avtorici članka, ki je torej ravnala pravilno.

To velja za vse države na -ska/-ška.

Še lektorjevo pojasnilo glede istega primera za Hrvaško.
Chopin
# 17.08.2015 ob 11:49
@smejko

Veckrat sem imel v Budimpesti podobne probleme z ljudmi. Ogromno ljudi ima komplekse zato ni cudno da je toliko problemov z romi. Zatirajo jih in ne sprejemajo kot enakovredne.
Nacionalizem vsepovsod prisoten splih za tiste ki znamo opazovati take zadeve (poklicna deformacija pac). Vodnico po Budimpesti sem komaj poslusal do konca, celotni tour je izkoristila za ideolosko propagando in na koncu celo rekla da ji je zal da nacizem ni zmagal v 2.sv vojni. Vecjih nacijev kot Madzarov skoraj ni po svetu, pa sem bil ze marsikje. Tako da sploh nisem bil zacuden nad gradnjo nesmiselnega zidu.

Res pa je, da marsikomu delam krivico s posplosevanjem, obstaja tudi ogromno normalnih ljudi in samo upamo lahko da bo s casom na Madzarskem prevladal razum in pozitivna custva ne negativna (strah, nasilje, nacionalizem itd).
jureimacure
# 17.08.2015 ob 09:56
Še Madžari imajo dirkališče, mi pa na lokalnih cestah. Bedno.
soseddanilo
# 17.08.2015 ob 19:04
ceprav je Sloveija se precej bolj razvita, je tu ocitno lazje dobiti sluzbo in precej vec moznosti..
Je pa ena izredno moteca stvar in to je izredna socjalna neenakost. Revscina ki jo lahko tu vidis pri nas se ne obstaja v taki oblaki, prav tako pa lahko vidis da je veliko nesramno bogatih.
Ljudje pa ko ljudje eni dobri k kruh, drugi pa greznca... Punce so pa res najlepse, zato sem si pa obvladu eno :)

Lp iz Budima
soseddanilo
# 17.08.2015 ob 18:52
Nasi Mateji se je Ljubljana zataknila v grlu :)
Drugace pa Budipesta dozivlja neverjeten razvoj in ponuja nesteto moznosti. Tudi Madzarsko podezelje se marsikje razvija v pravo smer ali pa vsaj na bolje, predvsem v krajih z vinarsko tradicijo (Villanyi, Sopron, Eger, Tokaj...) na severnem delu Balatona (Badacsony, Kali medence, Tihanyi) ob slovenski meji preko Gorickega (Orseg) in pa koleno Donave. Med tem ko vzhod in pa osrednji del kjer je Puszta (ime pove vse) se vedno mocno zaostajata.
Madzari so izjemno inovativni ljudje (ce samo pogledamo kaj vse so izumli in koliko nobelovcov imajo), so razgledani (baje naj bi prebrali najvec knjig v Evropi, v Budimpesti imajo zares imenitne fakultete) in imajo zelo mocno narodno zavest.
Nazalost pa jih mocno tepe njihova zgodovina. So globoko frustritrani zaradi izgube ozemlja v Trianonski pogodbi, nikoli niso zares obsodili svojih zlocinov nad judi in romi (vso krivo valijo na Nemce...) in cas ko so bili v vzhodnem bloku, predvsem pred revolucijo 1956 jih je zares poslal v kameno dobo.
Ko opazujem mlade v Budipesti vidim precej vec optimizma kot pri nas, pa ce
Branefer
# 17.08.2015 ob 17:12
Ta pa je genij! Ce imas denar lahko dobro zivis povsod!! Celo v Sloveniji!
melanholik
# 17.08.2015 ob 14:41
djdj

# 17.08.2015 ob 12:58
Prijavi neprimerno vsebino In koliko je Madžarov v Sloveniji? Da si večkrat tedensko zaslužijo svojo oddajo Hidak. Od ostalih manjšin nismo tako medijsko "oblegani".

V Sloveniji imamo poleg madžarske uradno priznano samo še italijansko manjšino, pa še romsko skupnost. Romi imajo tudi svojo oddajo, ki se res ne ponavlja tolikokrat, ampak se jo da zasledit. Italijani je pa res nimajo, ampak to le zato, ker imajo v okviru nacionalke kar lastno TV postajo (TV Koper-Capodistria). Tako da Madžari v tem pogledu niso nič kaj privilegirani.
petr144
# 17.08.2015 ob 12:15
Ko bomo pa dobili vsak dan 1000 azilantov na mejo, se pa že veselim komentarjev tule.

Kje pa imamo to mejo?


Kolikor mi je znano, Hrvaška še ni v Schengenu, tako da.......meja še kar obstaja. In vedno več jih bo.
slovenkaaaa
# 17.08.2015 ob 09:46
smejko, te primerjave Budimpešta-Dunaj so razumljive glede na rivalstvo v Avstro--Ogrski in dejansko je res, da je splošno mnenje nepoznavalcev tako, da je Dunaj kao napreden, medtem ko je Budimpešta nekje od zadaj, za zaveso... jaz sem bila nazadnje v Budimpešti februarja letos in je res lepo. Sploh naši Ljubljančani, ki ne gredo ven iz Ljubljane, znajo misliti slabo o Budimpešti, pa si sploh ne predstavljajo, kakšna metropola je to, kako hitro se razvija itd.

Kar zadeva madžarsko morje, pa tudi Slovenci radi sanjamo o ozemlju Karantanije ali vsaj celotni Istri.
ZETAC
# 17.08.2015 ob 09:37
Ne vem kaj in kako poročajo tuji mediji o Madžarski, pri nas je več kot očotno, da je naši novinarski srenji in vladajoči levi politiki Orban trn v peti. Ravno tako naši novinrji v večini primerov sistematično zbirajo svoje sogovornike, ki njim ustrezajo v najbolj udarnih oddajih. To enostavno ne odraža razpoloženja ljudi in zdi se mi neodgovorno od politikov in njihovih služabnikov, da stvari pometajo pod preprogo, namesto da bi se soočili z dejanskim stanjem.
miro789
# 19.08.2015 ob 13:43
Ker je nekdo omenil TV oddajo Mostovi-Hidak, bom pristavil še svoj lonček, čeprav to ni direktno tema. Rad bi pohvalil to oddajo. Všeč mi je, da je oddaja dvojezična: če govori madžarsko, so podnapisi slovensko in obratno. V nasprotju z oddajami TV Koper, kjer, če nekdo govori slovensko, prevedejo govorno v italjanščino, tako da slovensko ne moreš razumeti! Katastrofa!
vzhodnik
# 18.08.2015 ob 18:32
Budimpešta ni Madžarska! Samo čez mejo je potrebno ali pri Hodošu, ali Dolga vas, ali kjer koli, kjer je možen prestop. Takoj padeš za najmanj 50 let nazaj. Ceste slabe, neobdelana polja, ogromno se prodaja starih hiš, potrebne temeljite obnove za ceno od 5.000 € naprej, nikjer se ne preseže znesek nad 20.000 €. Tako da opevanje je neumesno, kajti podeželje je poglavitno in življenje ljudi. Razgovor z njimi pa marsikaj razkrije vse bridkosti življenja. Potrebno pa je se o tem prepričati in če je le možnost prepričajte se sami. Če ste v Moravskih toplicah, ni potrebno avta, ampak na kolo in čez 15 km ste že na drugi strani sploh pa ob lepem vremenu, sama ravnica, brez naprezanja.
Vitez
# 18.08.2015 ob 18:21
Glejte, Švicarji so zelo razviti, bodo pa večno ostali malo kmetje. Njihovo največje mesto zurich je pač malo. mala mesta ne morejo iemti pravega urbanega štiha.
melanholik
# 17.08.2015 ob 16:21
VinBencin

# 17.08.2015 ob 16:12
Prijavi neprimerno vsebino bilzerian
a v Ljubljani pa ni izven mestnega jedra navadna beda? Ko se vozis po stajerski avtocesti naprimer a morda ne vidis revnih his in hlevov? Slovenci smo tako navajeni gledat to naso bedo, da nam je ocitno ze vsec in je sploh ne opazimo kaka je.
Vprasaj vprasaj Avstrica ali Italijana, ko se pelje po Sloveniji kaj vidi... Celovska, Trzaska, Zaloska... ne bom pozabil kako sta ob pogledu na te ceste reagirala dva fanta iz Avstrije...en mi je rekel, da ga spominja na vpadnice v Timisoaro.
Eni pri nas pa mislijo, da je Ljubljana pojem...kaj se.

Vidim, da se nisi še nikoli vozil po recimo srbskem podeželju. Preprosto ni primerjave. O madžarskem podeželju sicer težje kaj rečem, ker ga manj poznam.
VinBencin
# 17.08.2015 ob 16:07
Geres*
Vsi nasi sosedi imajo milijonsko mesto?
Avstrijci imajo eno 2 milijonsko, Hrvati nimajo milijonskega mesta, kajti Zagreb ima 790tisoc prebivalcev. Italijani pa imajo vec milijonskih mest.
Jon Sneg
# 17.08.2015 ob 12:02
Madžarska je dvakrat v dvajsetem stoletju bila na strani poražencev, s tem da je ob prvem porazu izgubila tudi veliko ozemlja in ogromno sonarodnjakov je ostalo v drugih državah. Po koncu drugega poraza pa se je na njene meje spustila tudi Železna zavesa. Stoletja pred tem pa je bil velik del današnje Madžarske za sto let pod Turki,...,vse to je pustilo velik vpliv na madžarsko nacionalno psiho in današnji madžarski nacionalizem je le akumuliranje teh zgodovinskih izkušenj.
Vitez
# 17.08.2015 ob 10:52
Normalno, da bo Budimpešta vedno mesto večih priložnosti, kot pa Ljubljana. Konec koncev je le milijonska prestolnica.
barezi
# 17.08.2015 ob 10:47
Majhni v glavi bi radi živeli v veliki metropoli. Meni je v Ljubljani prav zaradi tega všeč ker ni veliko mesto z velikimi težavami.
bleeeee
# 17.08.2015 ob 10:43
@DamonDash, daj prosim klikni link, ki sem ga prilimal spodaj, in preveri, kako se pregibajo te države.
sobieski
# 17.08.2015 ob 10:00
Mateja iz Madžarske, kjer ni vse tako negativno, kot se kaže v medijih

-to da zelijo zascititi svojo kulturo, dediscino, prebivalce pred zlocini imigrantom mi deluje zelo pozitivno. Prav tako nebo posledicnih notranjih trenj in razkroja druzbe.
Da je to slabo, je le v glavah levicarjev.
slovenkaaaa
# 17.08.2015 ob 09:47
Zetac, dejstvo je, da je Orban kmet.
Jarik
# 17.08.2015 ob 08:47
Geres:
..."a vedno bolj v Sloveniji pogresam, da nimamo milijonske metropole. Vse je tako zaspano, predvsem v glavah ljudi."
Se strinjam in to sem razlagal vsem mojim kolegom še davnega leta 1990, ko s(m)o Slovenijo videli kot Švico... Moje mnenje je da bomo vedno bolj zaostali (v glavah, mislim), saj edina država s katero bi se lahko primerjali je Luxemburg, le da oni imajo dplgo tradicijo bakirstva, ali s Ciprom, le da so oni s čisto mediteransko mentaliteto, ki je mi nimamo... Vse ostale države s katerimi bi se po številu ljudi lahko primerjali imajo velika mesta z vsemi svojimi atributi (Zagreb, Beograd, Lizbona) so bolj ali manj milionska...
bilzerian
# 17.08.2015 ob 08:03
budimpešta je po moje res fajn za živeti, ampk će greš malo ven iz mesta, posebno v Smeri Slovaške ali Romunije, pa je beda. živa beda. tako, da ne morete zato, ker je v mestu, ki predstavlja 5% celotne države, življenje dobro in kvalitetno, piati, da je na Madžarskem vse lepo in fajn.
bleeeee
# 18.08.2015 ob 09:52
@bleee
zakaj se po novem piše glodavec in ne glodalec?


Pozdravljen @dR9d,
v bistvu je (menda) prej obratno, in sicer da je "glodavec" uveljavljen zapis, glodalec pa se uveljavlja šele zdaj (pojasnilo avtoritete s tega področja). Sicer sta dovoljeni obe možnosti, a po trenutni (ne najmlajši) verziji Pravopisa je priporočena varianta s končnico -vec). Enako je z volivcem, upravljavcem itd. (vem, tudi meni se sliši bolj naravno volilec ali upravljalec).

Kako to preverimo? Če pogledamo v Slovenski pravopis, vsebuje obe gesli, glodalec in glodavec, vendar je pri "glodalcu" takoj za geslom navedena varianta, ki jo priporoča Pravopis in je v poševni rdeči pisavi, to je glodavec.
PrLeK_70
# 17.08.2015 ob 21:06
Prlekinja je srednjo šolo naredila v Avstriji, fakulteto pa.....

Prvič: Ne reče se Prlekinja ampak Prlečka
Drugič: Ta provi Prlek/Prlečka se nikdor nede madžarsko vičija
Tak pa lehko noč
Turboboost
# 17.08.2015 ob 16:39
Csaba je tudi kar pogosto ime na Madžarskem. Vsaj tak občutek sem dobil :)
slovenkaaaa
# 17.08.2015 ob 11:36
za katere "svoje" bo pa Orban poskrbel? Zase najbrž.
conscience
# 17.08.2015 ob 10:20
Je preteklo že kar nekaj Donave, ampak spomin na Budapest je še vedno lep. In hvala za "update"... :D
bleeeee
# 17.08.2015 ob 09:42
A gremo na Madžarsko ali v Madžarsko? Meni je potem logično z Madžarske..

@viker, kot že rečeno, dve opciji:

Pomen Madžarska (pokrajina)
kje - v Madžarski
kam - v Madžarsko
od kod - iz Madžarske

Pomen Madžarsko (pokrajina)
kje - na Madžarskem
kam - na Madžarsko
od kod - z Madžarskega


Za "kje" Pravopis daje prednost "na Madžarskem". "Od kod" bi bilo pri tem pomenu "z Madžarskega", ki pa je meni najbolj čudna opcija. Zmaga torej možnost "iz Madžarske".

Sicer pa lahko preveriš tudi sam.
Kazalo