Kulinarika
(8)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 10 glasov Ocenite to novico!
torta
Za fižolovo torto ni potrebna moka, zato je primerna za ljudi, občutljive na gluten. Foto: Marjan Artnak/Marjan Artnak
Andreja Škrabec
V kuharici najdemo tudi recepte za fižolov kruh, fižolove štruklje s pehtranom in fižolove mafine. Ob receptih najdemo tudi pregovore v ribniškem narečju. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Bi poskusili fižolovo torto, potico ali kruh?

Fižol je po nepotrebnem podcenjen
1. avgust 2018 ob 09:27
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Prvi

Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu in napisala kuharsko knjigo z 69 recepti.

Začelo se je s Fižolovim dnevom, ki ga je vaško etnološko turistično društvo Hrovača prvič organiziralo leta 2002. Dogovorili so se, da vsaka hiša v vasi prispeva jed iz fižola. Andreja Škrabec, ki se je na ta konec Slovenije priselila po poroki pred 24 leti in se šele takrat, kot sama priznava, začela učiti kuhanja, se je lotila priprave sladice iz fižola. Pobrskala je po kuharicah. Svoje je prispevala domišljija, recept se je dopolnjeval in izpopolnjeval in nastal je recept za fižolovo torto, ki je eden od 69 objavljenih receptov.

Za fižolovo torto ni potrebna moka, zato je primerna za ljudi, občutljive na gluten: "Za torto uporabljam beli fižol, ki ga skuhanega zmeljemo v gost pire in ga vmešamo v biskvit."

Za tortno osnovo potrebujemo jajca, rjav sladkor, beli fižol, mlete orehe in pecilni prašek. Ko je biskvit pečen, ga prerežemo in namažemo s slivovim ali kakšnim drugim džemom in oblijemo s čokoladno glazuro. Podrobneje je recept opisan v Kuharici.

Veliko možnosti za dober obrok
Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu. Obstaja namreč fižol ribničan, ponekod imenovan tudi hrovat, ki je v te kraje verjetno priromal pred 150 leti. V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani danes hranijo devet genskih virov ribničana. Značilnost ribničana je, da dozori malce pozneje, v septembru.

"Sem bila pa presenečena, ko sem zasledila podatek, da so ribničana pred prvo svetovno vojno pridelali toliko, da so ga celo izvažali v Italijo, od tam pa ga je pot vodila vse do Severne Afrike. Danes v Sloveniji ne pridelamo dovolj fižola. Moramo ga uvažati, pretežno iz Kitajske. Žal. Upam, da bo Kuharica spodbudila ljudi, da bodo sadili več fižola, saj imamo pri nas dobre pogoje za rast te povrtnine, ki je zelo zdrava. Nanjo ni znanih alergij. Omogoča zelo veliko možnosti za dober obrok. Zdi se mi, da je fižol kar malce pozabljen in podcenjen in tudi zato sem napisala Kuharico."

Recept za fižolovo torto
Sestavine:
7 jajc, 120 g rjavega sladkorja, pol kilograma kuhanega belega fižola, 200 g mletih orehov, 1 pecilni prašek, 350 g dobrega slivovega džema ali marmelade, maslo za pekač.
Za obliv in okras potrebujemo: temna čokoladna glazura, mleti orehi ali orehova jedrca
.
Kuhan bel fižol odcedimo in ga pretlačimo v gost pire. Rumenjakom dodamo sladkor in penasto stepemo. Dodamo pire fižola, mlete orehe in na koncu pecilni prašek. Iz beljakov stepemo čvrst sneg in ga umešamo k masi. Maso vlijemo v pekač. Pečemo 20 minut v prej ogreti pečici na 140 stopinj. Nato temperaturo dvignemo na 180 stopinj in pečemo še 35 minut.

Biskvit dobro ohladimo, previdno prerežemo, spodnji del namažemo z džemom ali marmelado in previdno pokrijemo z drugim delom biskvita. Oblijemo s čokoladno glazuro in okrasimo z orehi po želji.

.
Fižol v vseh oblikah
V knjigi najdemo recepte za znane, tradicionalne slovenske jedi, katerih sestavina je fižol, pa tudi sodobne in nove recepte. Andreja Škrabec je ponosna na svoj recept za fižolovo potico. V kuharici najdemo tudi recepte za fižolov kruh, fižolove štruklje s pehtranom in fižolove mafine. Ob receptih najdemo tudi pregovore v ribniškem narečju.

"Ribničani so najbolj poznani po suhi robi, prepoznani pa bi morali biti tudi po svojem humorju. Že njihov jezik je poseben in sočen. Pregovori, ki sem jih uvrstila v knjigo, obogatijo recepte."

Eden od pregovorov pravi: "Jej malu, pa tistu dobru! Naj bo na jedilniku torej – fižol."

Darja Groznik, Radio Prvi
Prijavi napako
Komentarji
Otman
# 01.08.2018 ob 09:32
Bi.
bruhnmici
# 01.08.2018 ob 10:10
Super projekt Andreja! Še ena fajn knjiga, tako kot tista "Kruh naš vsakdanji".
henodarling
# 01.08.2018 ob 13:50
Bravo za nekaj novega. Bravo, bravo!

fafner
ja, seveda Japonci že poznajo azuki pasto.. In zakaj je ne bi še mi?

sik
Če, še ne veš, vsak od nas si lahko najde sponzorja , ni prepovedano. Seveda ni vedno lahko, a če nekomu uspe, ti pač ni treba bit nevoščljiv.
dongo
# 01.08.2018 ob 12:02
Pri taki torti bi morali plačati takso za izpuste CO2.
oziris.va
# 20.08.2018 ob 08:41
Ja, super je, ko ti primanjkuje plina ;)
james blake
# 02.08.2018 ob 08:52
fižol je sploh in oh ena boljših stvari za pojesti. na tisoč in en način. sladek, slan, začinjen tako ali drugače, fermentiran, kuhan, pečen, pretlačen itd. itd. ni pa niti ena nova stvar, kot piše gor in pada dol od navdušenja predhodni v svojem komentarju. novo v kulinariki ne obstaja, gre za variante na isto temo, populizem, sprenevedanje in manipulacije z znanostjo v natrucionistiki,..in super stvar, kot je knjiga, ki jo prispevek predstavlja,..da ljudi spomni, kaj je to prava hrana, ki je v kombinaciji s podobno pravo hrano tudi najbolj primerna za vsakdanji obrok. in ot je prava vrednost knjige - drugače populisti lahko še tako odlično stvar kot je fižol razglasijo za antihrano, ker od prevelike količine in nepravilne (pred)priprave po njej več kot enkrat prdneš.
sik
# 01.08.2018 ob 11:58
Lahko njej ko ima sponzorja.
fafner
# 01.08.2018 ob 11:51
oh, Japonci poznajo azuki pasto že tisoč let... to pa res ni nič novega...
Kazalo