Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 15 glasov Ocenite to novico!
Pogled na jesenske vinograde na Dolenjskem, kjer imajo Frelihi sedež. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Echo belo in Echo rdeče prihajata na tržišče ta teden, penina pa prihodnje leto. Foto: Vinska klet Frelih
Uroš Bolčina prihaja z Vipavskega, leta 2002 pa je diplomiral iz enologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Izkušnje je nabiral v znanih vipavskih in goriških kleteh, delo pa nadaljeval po vsem svetu. Foto: Osebni arhiv
Istrski kleti Veralda je Bolčina na Decanterju priboril naslov najboljšega rdečega vina nad 15 funtov na svetu. Foto: Vinska klet Frelih
Za potrebe Echa so pri Frelihih predstavili tudi nove steklenice in etikete. Foto: Vinska klet Frelih
Pri Frelihih pravijo, da bo Echo na voljo za degustacije v njihovi kleti, pa tudi po restavracijah. Vsekakor pa je zadeva dovolj zanimiva tudi za kakšne protokolarne in promocijske namene. Foto: Vinska klet Frelih

Dodaj v

Echo: Prvo vino, ki je povezalo vse tri vinorodne dežele

Vinska klet Frelih z rdečim, belim in penino
14. november 2017 ob 06:25
Šentrupert - MMC RTV SLO

Ta teden prihaja na tržišče popolna vinska novost - zvrst, v kateri so združena vina vseh treh slovenskih vinorodnih pokrajin - Primorske, Posavja in Podravja.

Verjetno ni naključje, da za Echo belim in Echo rdečim, kot se vini imenujeta (v kleti zori še penina, ki prihaja na trg drugo leto), stoji enološki inovator Uroš Bolčina, Vipavec, ki si je znanje nabiral po kleteh po vsem svetu, in je na naših prostorih poskrbel že za kar nekaj "prvih".

Tako je Hrvatom z "Istrianom" iz kleti Veralda na Decanterjevem ocenjevanju lani priboril 95 točk, s čimer je ta teran postal najbolje ocenjeno hrvaško vino, Bolčina pa prvi Slovenec, ki je na Decanterju osvojil naslov najboljšega rdečega vina. Pa čeprav za hrvaško vino. In za nameček še za sorto, ki jo želijo Hrvati še naprej imenovati teran, kar je verjetno sploh za Kraševce še posebej boleče.

Nato se je Bolčina iz Veralde vrnil v Slovenijo, in sicer k dolenjski kleti Frelih, ter takoj postavil nov mejnik - njihov cviček "od fare", pod katerega se je podpisal Bolčina, je maja na Decanterjevem tekmovanju prejel nagrado commended, kar je sploh prvič, da je kdo poslal cviček na kako večje mednarodno tekmovanje, kaj šele, da bi bil ta nagrajen.

Povezati Slovenijo skozi vino
Zdaj je svoje delo pri Frelihih nadgradil s projektom, ki je v njegovi glavi "zorel" že več let in ki se ga ni lotil še nihče - izdelati "vino treh dežel". Še najbližje temu so pred nekaj leti prišli v Brdih, kjer sta slovenska vinska klet Ferdinand in italijanska Gradis'ciutta rebulo z obeh strani meje povezali v peneče vino Sinefinis. Idejno je zadeva podobna, le da pri Echu ne gre za povezovanje sorte, ampak slovenskega naroda skozi vino, kar ponazarjajo sorte, ki vsaka prihaja iz enega vinorodnega okoliša.

"Slovenija v steklenici. Pokazati, da če smo enotni in povezani, se da narediti nekaj velikega," razlaga Bolčina, ki je za potrebe Echa načrtno izbral znotraj treh vinorodnih okolišev pokrajine, ki so bile dalj časa kot regije zaradi revščine in človeškega dejavnika malce bolj zapostavljene, kar je najbolj očitno pri Kozjanskem, grozdje pa je v Frelihovo klet poleg iz okoliških, dolenjskih vinogradov, uvozil še iz Vipavske doline, starost vinogradov pa ima razpon od štirih let do 30 let.

Echo premierno na Slovenskem festivalu vin

V petek in soboto bo jubilejni, 20. Slovenski festival vin - tokrat zaradi ambicioznosti projekta izjemoma na dveh lokacijah (poleg v Hotelu Union še v Hotelu Slon). Na njem bo možno tudi premierno poskusiti Frelihov Echo, in sicer bo v petek ob 18.00 potekala delavnica "Vino treh dežel".


Zapostavljene, stare sorte

Tudi pri sortni sestavi obeh zvrsti so si zamislili sorte, ki so "manj cenjene na trgu" oz. tiste, ki so avtohtone ali redke ali zapostavljene. "Torej, želja narediti iz grdega račka laboda," se namuzne Bolčina. Zato so v ta projekt vključili pinelo, zeleni silvanec in laški rizling (Echo beli) ter merlot, barbero, modro frankinjo in žametno črnino (Echo rdeči). "Takega sestava nima nihče, ker so določene sorte dovoljene le v določenih vinorodnih deželah," razlaga Bolčina.

Prav zaradi teh strogih birokratskih pravil in določb glede oznake vin Frelihovi zvrsti, ki grozdje pobirata iz treh pokrajin, ne moreta imeti oznake kakovostnega ali vrhunskega vina, ampak sta avtomatično označeni kot "namizni vini z nekontroliranim geografskim poreklom" - kar običajno potrošnika odvrne, saj je prepričan, da gre za ceneno vino slabše kakovosti.

A, kot pravi Bolčina, ga to ni omejevalo, saj da je bila pri celotni zgodbi njegova ideja še razbijanje vinskih stereotipov ob branju etikete in ceni za plačano vino na podlagi "kakovostnega razreda". "Pri tem projektu gre tudi za zoperstavljenje obstoječemu sistemu vrednotenja kakovosti vina, ki je sicer veliko dobrega prispeval v preteklosti, danes pa napis vrhunsko/kakovostno/namizno ni več realni kazalnik stanja v steklenici," pove. "Kot zanimivost - t. i. "super Toskanci" so bili na začetku isto kategorizirani, ker so bili pridelani iz sort, ki niso bile dovoljene v Toskani."

Za kupce, ki želijo zunaj okvirjev
Na vprašanje, kako težko je bilo pritegniti ljudi za ta projekt (vseeno govorimo o Slovencih in njihovi pregovorni nezmožnosti povezovanja), pa odgovarja, da je bilo vse skupaj dejansko zelo enostavno, saj so si pridobili poštene in zanesljive vinogradnike. "To je kazalnik, da se lahko z vinogradniki dogovoriš za vse ob pravičnem in hitrem plačilu za grozdje."

In še nekaj tehničnih podatkih o vinu - vsa so pridelana s pomočjo spontane fermentacije z lastnimi kvasovkami, pri belih vinih je maceracija tridnevna, pri rdečih do tri tedne. Vina so zorela v rabljenih barik sodčkih osem mesecev, nato pa so bila polnjena brez filtracije.

"Komaj čakamo, da lahko vsa ta vina predstavimo in ponudimo kupcem, ki želijo iti iz birokratskih okvirjev ali pa samo poskusiti in okušati nekaj novega," so nam za konec še povedali pri vinski kleti Frelih.

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
brancin
# 14.11.2017 ob 09:17
Ideja je prava, treba bo še videt, kakšno je oz. bo vino.

Za idejo, trud in povezovanje čista petka. Vse pohvale, g. Bolčina premika meje.
smr3k4
# 14.11.2017 ob 07:24
Bravo!!!
prizemljen
# 14.11.2017 ob 14:21
Henrik

Da niste strokovnjak se vidi že iz tega, ker verjamete, da je laški rizling samo na vzhodu. Tukaj uporabljeni najbrž res, sicer pa ima Vipavska precej laškega rizlinga in to odlične kvalitete, če je le leto ugodno. Ste pinelo sploh kdaj poizkusili? Črne sorte (Ne, ni pomota. Tako smo Slovenci vedno govorili o grozdju in vinu: belo in črno.) pa imajo vsako zase specifične lastnosti, ki so vam lahko bolj ali manj všeč. Merlot je nekoliko neuglajen, vendar nudi odlično osnovo za nesortna vina (je pa tudi všečno, čeprav malogrobo sortno vino), zlasti z dodatkom barbere, ki ima zelo plemenite kisline, vendar so za marsikateri okus lahko predominantne. Podobno je "kisla" žametna črnina, vendar je v primerjavi z barbero manj uglajena in ne ravno primerna za sortno vino, zato pa ji dodajajo recimo frankinjo. Modra frankinja ima sicer tako tanine kot kislino, vendar pri slabših letinah že spet zmaguje kislina. Lahko je zelo kvalitetno sortno vino, vendar je bolj običajna v zvrstnih.
Nekaj možnosti, zakaj je komu bolj všeč vino z jugozahoda naše dežele:
- Običajno manj žveplano.
- Zlasti štajerska vina znajo veliko "ponujati na prvi vonj", potem pa je okus precej manj bogat.
- Prevladujoča suha vina.
- Običajno nekoliko nižje kisline.
- Višja alkoholnastopnja -lol.
tuintam
# 14.11.2017 ob 11:44
Dajte besedo še kakšnemu enologu z drugačnim mnenjem, kot pa pomešati vse vino v eno.
Highland
# 14.11.2017 ob 10:48
Henrik, ne razumem tvoje "primerjave" med Modro Frankinjo, Silvancom, Žametno Črnino,itd s primorskimi vini?! In zakaj bi po tvojem bili par korakov pred Primorci?? Vsak vinorodni okoliš ima svojo specifiko, zemlja, klima. Mislim, da je to jasno tudi nepoznavalcem. Moraš pa tudi upoštevati dejstvo, da je vsak navajen na to kar prihaja iz njegove okolice. Vina ki so slaba pa lahko še tako primoviraš in delaš zgodbo a v resnih krogih garant ne bodo požela uspeha. Na mednarodnih sejmih vin lahko sodeluje kdor želi.. Tam ocenjevalce ne briga ali so vina iz Stajerske, Dolenjske ali Primorske...
hepan
# 14.11.2017 ob 07:45
Ka to je ona fora iz ene zlahtne storije?
bluestar
# 15.11.2017 ob 20:30
Hrvati znajo naredit Gavrilevičevo, ampak kar se pa vina tiče pa ni za izgubljat besed in časa....
Highland
# 15.11.2017 ob 11:46
Henrik, res nisi napisal da so prim. vina slabsa, si pa napisal da so ona druga "par korakov naprej".. Kako naj si to clovek razlaga? Lp
Highland
# 15.11.2017 ob 11:26
Henrik, se opravicujem ce je tako izpadlo. Ni bil moj namen napadati nobenega. Zal se na "papirju" ne slisi ton glasu..
Dr-hause, a lahko navedes kateri "veliki" vinarji in kako ves da dodajajo arome? Če se razumeš vsaj malo na pridelavo vina si najbrž že slišal za "kontrolirano vretje" oziroma hladno fermentacijo mošta in posledice tega. Primerjaj eno tako vino z vinom brez kotroliranega vretja, ti bo jasno zakaj.. Fermentacija mošta pri nizkih temperaturah daje vina z vecjim odstotkom alkohola in Z BOLJ IZRAŽENO AROMO. Ne bom se spuščal v detajle celotnega procesa. Včeasih tega ni bilo, zadnje čase pa čedalje več vinarjev uporablja to tehnologijo. Lp
Franc 1952
# 15.11.2017 ob 09:40
"drugače pa: ŠMARNICA JE VEČNA! ekološko, poceni, enostavno pridelano lahko vino z bogato aromo in zdravilnim učinkov."
Pa še deluje po nekaj dni skupaj!:)
Highland
# 16.11.2017 ob 11:42
Kingestone, ze ze, mi je jasno kaj pomeni v osnovi "par korakov naprej" a pricakujem utemeljitev, glede na to da gospod kot tudi sam priznava ni ravno informiran in "izobrazen" na tem podrocju in govori nekaj na pamet.. Nima smisla si zatiskat oci pred dejstvom, da razen nekaj izjem iz Vzhoda drzave, prednjacijo vinarji iz Primorske tako v kvaliteti kot tehnologiji, marketingu in samopromociji.. Toliko o tem kdo je "par korakov naprej". Vidim tudi en kup "kvazipoznavalcev" enologije in tehnologije v tej panogi, ki tukaj pametujejo o "praških" itd (kvecjemu to koristijo salabajzerji ali pa razne zadruge ki delajo na kvantiteti, trte iber obremenjene z grozdi itd..) ne vejo pa osnov pridelave vina.. Sem tudi lepo na kratko objasnil zadevo glede mocno izrazenih arom, vonjav, zakaj tako.. Ne pisem na pamet btw. Sicer pa je zelo enostavno in vsakomur dostopno informiranje, dovolj je par klikov... Zato me cudi, da nekateri tako radi pametujejo a da bi vsaj malo casa porabili za pridobiti par osnovnih informacij to pa ne..
kingeston
# 16.11.2017 ob 10:50
napisal da so ona druga "par korakov naprej".. Kako naj si to clovek razlaga? Lp

morda je menil da kletarijo toliko bolje, z več znanja, boljšo opremo. kar je zelo možno.
ali pa da enostavno izbirajo sorte ki dajejo tam vrhunske rezultate, drugje pa se držijo povprečnih, katere trg zahteva...
recimo...
nikoli
# 15.11.2017 ob 13:17
@ZIZITOP
# 14.11.2017 ob 12:06
Prijavi neprimerno vsebino
# 14.11.2017 ob 07:27
Prijavi neprimerno vsebino
Na BF se študira kvečjemu živilska tehnoogija. Enologija je samo en predmet.
Kot prvo piše da je diplomiral, ne pa študiral.


Diplome so en tak relativno beden izdelek s katerim s ejaz ne bi hvalil.
kingeston
# 14.11.2017 ob 15:06
ne vem če je tole pametno... neki kuve iz različnih vinorodnih okolišev...
morda, če izbere sorte ki v vsakem od teh okolišev najbolj uspevajo.

drugače pa se to načeloma ne dela, in je marsikje prepovedano. izjema je resnično toscana, kjer 'prepovedane' sorte dosegajo blazne cene ker so tako izredne, 'dovoljeni' chianti pa ne ker je to še vedno pač chianti.

če je mojster mednarodnega slovesa bo morda še resnično kaj odličnega iz tega nastalo, ampak načeloma kot sem že rekel pa je to nezaželjeno.
dr-hause
# 15.11.2017 ob 08:36
ja žal je tako da veliki vinarji ogromno operirajo z aromami, ki ji dodajajo v te pijače ali vina. tako pivec ne ve ali tako diši zaradi odlične letine in dobrega kletarja, ali pač vino diši po dodanih aromah.
sam nisem proti temu, vendar je to nelojalna konkurenca - če je vino aromatizirano naj se na steklenico to napiše.
v kolikor so v vinu samo grozdje, žveplo in kvasovke pa naj se to tudi ve.

drugače pa: ŠMARNICA JE VEČNA! ekološko, poceni, enostavno pridelano lahko vino z bogato aromo in zdravilnim učinkov.
Henrik
# 14.11.2017 ob 13:00
Dragi Highlander, ne razumem, zakaj takšen napad. Izrazil sem svoje osebno mnenje in okus, nikjer nisem trdil, da imam prav ali da je moje mnenje edino zveličavno in pravilno, niti nisem nikjer zapisal, da bi bila primorska vina slaba (ker niso). Pač moje mnenje je tako in prepričan sem, da bi z boljšo promocijo in nastopom (tudi na ocenjevanjih vin) štajerska vina odnesla še bistveno več odličnih ocen in rezultatov.
Več strpnosti in hvala.
Henrik
# 14.11.2017 ob 10:28
Nikoli mi ni bilo jasno (res pa je, da nisem strokovnjak), zakaj so primorska vino toliko bolj cenjena kot štajerska ... Ne vem, za moj okus so vina iz vzhodnega dela naše domovine veliko boljša in bolj raznolika v okusih. Že ko tu berem sorte iz vzhoda ... Silvanec, laški rizling in pa modra frankinja in žametna črnina so zame kar nekaj korakov pred njihovimi partnerji iz zahoda ... Res pa je, da na zahodu znajo tržiti svoja vina in iz njih narediti zgodbo ...
ZIZITOP
# 14.11.2017 ob 12:06
# 14.11.2017 ob 07:27
Prijavi neprimerno vsebino
Na BF se študira kvečjemu živilska tehnoogija. Enologija je samo en predmet.
Kot prvo piše da je diplomiral, ne pa študiral.
Drugi del:

Dovolj izvirno, da bom poskusil, če bo izolnilo pričakovanja ali šlo nad njimi, pa ga bom še kdaj pil. Čestitke.
rabelj
# 14.11.2017 ob 07:54
Dokler ne bom probal ne bom sodil a glede na napisano lahko rečem- bravo za idejo in pogum.

PS ter seveda fuj ker ste pomagali hrvatom pri "teranu" ;)
nikoli
# 14.11.2017 ob 07:27
Na BF se študira kvečjemu živilska tehnoogija. Enologija je samo en predmet.
Kazalo