Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 23 glasov Ocenite to novico!
Dva od največjih - Aleš Kristančič (Movia), ki je veljal za "ekstremnega vinarja", ko biodinamika še ni bila v modi, danes pa je tržno verjetno najuspešnejši slovenski vinar, in Aci Urbajs, ki je s svojim anarhičnim vinom nekaj posebnega - celo med oranžarji. Foto: MMC RTV SLO
Festival oranžnih vin je v Izoli potekal že peto leto. Foto: MMC RTV SLO
Festival je prerasel svoje prvotne okvire in se iz Manziolijeve palače razširil še v staro občinsko palačo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
       Z vinom počastimo Boga in ljudi, damo priznanje - zato vino ni navadna pijača, ampak hrana. Še več, v vinu je resnica, ker vino iz tistih, ki ga pijejo, izvabi resnico.       
 Izolski župnik Janez Kobal ob blagoslovu vin 5. Orange Wine Festivala
Kristančič ob svoji publiki. Foto: MMC RTV SLO
Od gostincev so bili ponovno zraven tudi nekateri najboljši, kot je Zemono. Foto: MMC RTV SLO
false
Valter Kramar iz Hiše Franko, tokrat s predpasnikom Skaručne. Foto: MMC RTV SLO
Okrevanje dan po festivalu - DJ Bakto (Jaka Batič) in Slavko Žagar mlajši iz Skaručne. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
Festival oranžnih vin v Izoli

Dodaj v

Foto: Kako je festival oranžnih vin postal vinski dogodek leta

Izola se je odela v oranžno
2. maj 2016 ob 06:32
Izola - MMC RTV SLO

Nekateri na njih prisegajo, drugi jih označujejo za modno muho - kljub temu, da so delana po najstarejšem postopku. Kar koli si že mislite o oranžnih vinih, je njim posvečeni festival v Izoli v petih letih prerasel v največjega v osrednji Evropi in postal malodane družabni dogodek leta na obali.

Res je sicer, da so tokrat manjkali nekateri ortodoksnejši "oranžarji", ki menijo, da je festival postal prevelik, preveč neselektiven in da so se na "oranžni vagon" priključili tudi številni taki, ki s sonaravnim in ekološkim vinarstvom razen barve svojih vin nimajo prav veliko skupnega. A pomislekom navkljub festival samo še raste in raste, tako po številu obiskovalcev kot po odmevnosti - tudi v tujini.

Na njem smo tako poleg 60 domačih in tujih vinarjev z oranžnimi vini lahko opazili tudi številne znane obraze, uveljavljene vinske in kulinarične strokovnjake, distributerje iz tujine, turiste in najbolj izpostavljene vinarje, ki običajno na festivale pošiljajo zgolj svoje namestnike. V Izolo so prišli osebno - Aleš Kristančič (Movia), Marjan Simčič (Simčič), Stanko Radikon (Radikon), Dario Prinčič, Miha Batič (Batič), Jean Michel Morel (Kabaj) ... in vidno uživali.


Kaj so oranžna vina?

Gre za bela vina, pridelana po postopku s podaljšanim stikom jagodnih kožic z moštom, torej na enak način, kot pridelujejo rdeča vina; tako se iz kožic izluži več barvil in taninov, zato so bela macerirana vina globljih, jantarnih oz. oranžnih barv. Maceracija lahko poteka le nekaj dni ali pa tudi po več mesecev.


Kristančič je imel v pritličju Manziolijeve palače, na za Movio že tradicionalnem mestu, svoj šov, ki je pritegnil nedvomno največ obiskovalcev - predvsem deklet, ki so se gnetle, da bi v svoje mobilne telefone ujele Kristančičevo dekantiranje biodinamično pridelanega lunarja ali pa pompozno odpiranje njihovega purota. V nekem trenutku je bilo videti, kot da ima Kristančič, vinski prerok, pred seboj celo občestvo vernic, ki kar vsrkavajo vase vsak vinarjev nauk o usedlinah in luninih menah.

V sosednji dvorani mu je medtem pariral Svetozar Raspopović iz Asa, ki je s podobno karizmatično prezenco rezal rezine vojvodinskega pršuta in točil svoje edino vino - malvazijo amforo. "Mangalica, amfora, last call!" je klical k sebi "Pope", medtem ko je z dolgo noževo konico čez tri vrste podajal slastno fetko sušenega mastnega prašička mični obiskovalki. "Jebeš patanegro!"

Najbolj "anarhični" med vinarji, Aci Urbajs z Rifnika (Štajerska), je radovedneže privabljal v stari občinski palači s štirimi letniki svoje "Organic anarchy", kjer je bila stacionirana tudi beneška legenda med enologi in ljubitelji vin, Gigi Miracol, ki je izmenično žongliral in točil naravni, nefiltrirani prosecco Costadila.

Občinska palača je bila tudi pravi naslov za nekatere najboljše zamejske vinarje iz Oslavja, Daria Prinčiča, Stanka Radikona in Nicolo Benso (La Castellada), medtem ko je ob svoji rebuli in klarnici Jordan Cigoj iz Črnič ponovno razveseljeval z najboljšim lardom pri nas.

Naval na Gruzijce
Kabaj je medtem v zgornjem nadstropju Manziolijeve palače reklamiral letošnje posebne goste - Gruzijce, za katere je vladalo izjemno veliko zanimanja. Tudi zato, ker tam tradicijo tovrstne pridelave vina poznajo že 8.000 let. Gruzijci vino zorijo v kvevrijih (glinenih posodah ali amforah), ki jih je v zadnjih letih začela uporabljati tudi peščica naših vinarjev z velikim Joškom Gravnerjem na čelu, ki danes vse svoje vino prideluje na ta način, medtem ko manjši del na tak način pridelujeta Kabaj in Erzetič.

Sicer pa Gruzijci še zdaleč niso bili edini tuji gostje Izole - od Hrvatov denimo velja izpostaviti Claia iz Istre, ki je bil tudi eden izmed slavnostnih govorcev na že tradicionalnem blagoslovu vin v cerkvi svete Marije Alietske. "Ni pomembno, ali se tem vinom reče naravna, biodinamična, eko ali oranžna, pomembno je samo, da gre v vseh primerih pri pitju takega vina za ritual. Smo le v cerkvi. Steklenico takega vina odpremo ob posebni priložnosti, ga prinesemo dobremu prijatelju v dar ... Vino so čustva, obred, brez tega je samo kokakola," je dejal Giorgio Clai.

Clai je verjetno s tem posredno odgovoril kritikom četrte vinske barve, tistim, ki menijo, da je festival pomešal strogo naravne vinarje s tistimi, ki zgolj delajo oranžna vina, pri tem pa v vinogradu niso tako striktni, s čimer seveda oranžno vino takoj postane malce manj zdravo, saj se pri maceraciji iz kožic izlužijo tudi škodljive snovi (škropiva itd.).

Pomisleki (in večji nadzor nad sodelujočimi) so vsekakor na mestu, a, kot poudarjajo strokovnjaki, oranžno vino postaja vse bolj priljubljeno tudi z usmeritvijo vrste vinarjev v ekološko vinarstvo in pridelavo vina s čim manjšo (ali celo nično) stopnjo dodanega žvepla.

Modna muha? Ne, vrnitev k tradiciji
Na očitke, da gre pri oranžnem (tudi) za modno muho, pa organizatorji festivala še enkrat odgovarjajo, da gre pri maceraciji za vrnitev h koreninam vinarstva, za "vina, kot so jih delali naši nonoti in pranonoti", kot pravi Bruno Zaro (Vinaria), za vina, ki se vračajo in končno dobivajo svojo pravo pozicijo, kot je povedala Ingrid Mahnič iz društva vinogradnikov Istre.

Tudi izolski župan, magister Igor Kolenc, meni, da je bila "pogumna" odločitev izpred petih let, da v Izoli postavijo prvi tovrstni festival pri nas, pravilna, saj je festival, ki se je specializiral za spontano macerirana (bela) vina, zdaj svojo jesensko reprizo (z več ali manj podobno postavo) dobil še na Dunaju, Izolo pa postavil na svetovni enogastronomski zemljevid.

Bogata kulinarična ponudba
In tudi gastronomski del ni za odmet - Orange Wine Festival namreč v nasprotju s podobnimi vinskimi festivali po Sloveniji, ki se jih je v zadnjih letih nepregledno namnožilo, za ceno vstopnice ponuja tudi konkretno bero vrhunskih, predvsem istrsko obarvanih prigrizkov, s katerimi se lahko podložite pred napornim obhodom obeh razstavnih palač (Manziolijeve in stare občinske).

Tako nas je že ob vstopu na trg pričakal Ago Špacapan s turistične kmetije Špacapan v Komnu, ki je na odprtem ognjišču v kotlu kuhal divjačinski golaž, ki ga je postregel z ajdovo polento. Jovica, dolgoletni šef strežbe Pri Lojzetu (Zemono) je že tradicionalno rezal slastno šunko v testu s hrenom, medtem ko mu je Kodila odgovarjala s prekmurskimi različicami.

Navdušila je Domačija Butul iz Manžana, ki je lahko za zgled samooskrbe in promocije lokalnega na najvišji ravni. Tatjana in Mitja Butul sta poskrbela za domač sir z Matajurja (z dodatki zelišč in piranskega solnega cveta), ki ga pri Butulih strežejo z doma narejenimi unikatnimi marmeladami (malvazija s sivko, refošk z baziliko) in domačim medom z ingverjem, sin Črt Butul pa je pripravil polento s čebulo v šaorju in paradižnikovo salso.

Od pršuta do ocvirkov, od špargljev do brancina
Hiša refoška iz Kopra je pripravila pate lososa z beluši, Kendov dvorec (Idrija) idrijsko klobaso s hrenom in ocvirkovko, Simo Komel (Gostilna Kobjeglava) je prinesel svoj pršut, Istra tartufi dragocene črne gomoljike, Miramar iz Kopra pa bakalar, ki ga je stregel z Jenkovim oljčnim oljem.

Pri kombinaciji špargljeve polente s sašimijem brancina sta moči sta združila Irena Fonda (Fonda) in Tomaž Bevčič (Rizibizi, Portorož), medtem ko je še ena portoroška izpostava, Tomi, pripravila zanimivo "solinarsko marenado", v kateri so združili prašička, koruzo, grah in fižol.

Jasno, da noben Orange festival ne more miniti brez Skaručne, ki je v kotu trga s Slavkom Žagarjem jr. na čelu ustvarjala svoj šov z D. J. Baktom, ki je na gramofonu vrtel klasični "Skaručna miks", medtem ko so posebni gostje, strežno osebje v podobi igralcev Ajde Smrekar in Anžeta Zevnika ter Valterja Kramarja iz Hiše Franko, gostom podajali dobrodušne porcije ocvirkov s čebulo in jetrne paštete z maslom.

Nejevolja vinarjev, ki so jim gostje v drugi, že bolj razpuščeni polovici festivala, pod nos ponujali kozarce, umazane od pene domačega skaručenskega piva ali pa rdeče od njihove malinove žganjice, pa je prav tako že tradicionalna.

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
Vipavec
# 02.05.2016 ob 09:11
Pozdravljam.
Zelo zahtevno področje ponuditi dandanes vedno nekaj novega in všečnega.
Tako da če je publiki všeč in je pripravljena za to plačati vinarjem je čisto ok.

Ne bi pa mešal degustacij s pijančevanjem.
Mislim da je ta dogodek veliko veliko bližji degustacijam.
krosnjar
# 02.05.2016 ob 08:31
Vinarstvo je vsekakor lahko tudi neke vrste umetnost in ljubezen. Je pa tudi veliko nakladanja in pravljicarstva. Pri meni zmaga tista o vinu z vonjem dinozavravega znoja, ki jo je nekoc plasiral Kristancic (Movia, v Brdih jih je namrec vec). Smesno je, da so pri tem nekateri kimali. Ce bi to izjavil nek medijsko nepoznan vinar, bi dobil napotnico... :)
Glede marcelacije belih vin je pac tako, da s(m)o to nekoc poceli skoraj vsi, ki nismo marali kemije, a so ta vina oznacili "strokovnjaki" kot nekvalitetna, ker so morala biti cim bolj bela (polna metalbisulfita). Mislim, da se sprva edino Batic iz Sempasa ni dal prepricati in je vztrajal. Sedaj so pa modna muha, a grozdje s celo vidnimi ostanki skropiv za to ni primerno.
BAČO
# 02.05.2016 ob 17:25
Pred časom so v Parizu ocenjevali penine in šampanjce (toda na slepo - brez etiket ter podobnih oznak). Pa glej ga zlomka najboljše ocene je dobila Angleška penina in je po ocenah prehitela slovite Francoske šampanjce.Francozi so bili šokirani a ne?
Pred časom je tudi na nekem ocenjevanju vin prišlo tudi do zapletov ker je eno te isto vino v razmaku mogoče 30 min. en te isti preizkuševalec ocenil s različnimi ocenami?
Kaj vse to pomeni?
Pomeni le to, da je vse subjektivno ter da je čutilo okusa najslabše razvito čutilo. Pozabite na cvetlice pa okuse na to in ono.Pijte torej kvalitetna in dobra vina, ki vam ustrezajo. Ne pa upoštevat neke ocene profesionalnih preizkuševalcev.
EU2004
# 02.05.2016 ob 10:33
Tudi na črnem (rdečem) grozdju so ostanki škropiv, pa to izgleda nikogar ne moti, zato je bluzenje o ostankih škropiva (samo) na belem grozdju neumnost.

Sam tudi pridelujem belo vino za lastne potrebe, škropim polovico manjkrat kot večina in ga zadnjih 10 let maceriram enako kot črnino, tako kot so to delali po celem svetu več tisoč let in tako mislim delati še naprej.

Od okrog leta 1970 do 2005 smo tudi mi (tako kot vsi) podlegli modni muhi industrijske predelave belega vina ("sluzenju"). To izgleda tako, da takoj po trgatvi iz belega grozda iztisneš sok, najboljše kar grozd premore (kožo jagode) pa vržeš stran, kot smeti. Vsak kolikor toliko pameten človek ve, da je v koži in v delu sluzi, več različnih snovi, kot v samem soku sredi jagode. Tej blaznosti metanja najboljšega v "smeti" sem se jaz uprl in tega nikoli več ne mislim početi. Tisti, ki pa to počnejo, pa gredo še korak dlje. Že tako osiromašeni mošt čistijo z glinami, vino iz osiromašenega soka pa takoj po vretju še večkrat filtrirajo in ga s tem še dodatno osiromašijo. Da pa tako belo vino ne bi dajalo praznega osiromašenega občutka, mu med vrenjem dodajajo encime s katerimi mu ojačajo okus in aromo. Zato so bela vina pridelana po tem postopku zelo podobnih okusov, arom in videza. To so "industrijsko" pridelana, hvaljena vina, ki so pa v resnici prazna podobno, kot je prazno industrijsko posneto mleko ali celo sirotka. Torej namesto, da piješ polnovredno mleko iz krave, piješ belo vodo. Moje belo vino je enako polnovredno in zdravo, kot črno (rdeče), ker je pridelano podobno.

Glede članka pa vse čestitke. Brez pripomb. Ravno prav obširno, pozitivno, zelo zanimivo napisano in poslikano. Ta članek mi je polepšal današnji dan. Hvala.
7up
# 02.05.2016 ob 07:24
Članek o vinskem festivalu leta, vendar bralec dobi občutek, da novinarka ni poskusila niti enega vina. Polno nekih praznih "anekdot", občudovanj in govoric. Predvidevam(upam), da je za to krivo samo zelo slabe poznavanje vina(očitno tudi kulinarije) avtorice same!
hostenza
# 02.05.2016 ob 18:07
Bačo komentar je na mestu!
keka77
# 03.05.2016 ob 13:24
Slaffcek, ne nehajo se članki o športu... Kdo te pa sili brat? Mene recimo šport razen izjemoma sploh ne zanima, pa ne nergam o tem. Kakšno zapravljanje energije in negativizem za zadeve, ki posameznika sploh ne zanimajo.. Pa na zdravje!
Loso
# 02.05.2016 ob 18:28
@kristinka
tudi sam sem se sprva, ko sem začel slediti rubriki ture avanture čudil senzacionalističnemu stilu pisanja novinarke KS. potem sem začel brati forume in opazil, da nisem edini, ki ga tak način moti oziroma ga jemljem kot podcenjujočega. podcenjujočega predvsem do tistega dela bralcev,ki kulinarike in vsega, kar je z njo povezano ne jemljemo zgolj kot novičko, ki jo v "žuti štampi" prebereš danes, pojutrišnjem pa jo že pozabiš. pričakujemo objektivno poročilo, tega pa pri člankih KS ne dobimo.
danes se ji je zapisal "vojvodinski pršut".
zelo zanimivo je, ko o tem suhomesnatem proizvodu povprašaš google. v vseh jezikih...
cairns
# 02.05.2016 ob 14:45
Preveč intenziven okus. Imam rajši bela vina brez maceracije. Predvsem vina iz vzhodne Slovenije.
Prismuknjen
# 02.05.2016 ob 13:15
Kar koli si že mislite o oranžnih vinih, je njim posvečeni festival v Izoli v petih letih prerasel v največjega v osrednji Evropi

Lepo vas prosim. Najbrž popolnoma subjektivno mnenje in ocena tega povprečnega dogodka.
Ave Me!
# 02.05.2016 ob 11:31
@Guliarth Ne razumem zakaj ljudje takoj v principu enačijo vino, pivo in ostale alkoholne pijače z alkholizmom. Če bi vsi pili zmerno in s tem mislim v omejenih količinah ala kozarec ali dva po 1 dcl in ne bi pretiravali z 10 pivi 2l vina in še polovico steklenice vodke, potem tudi nesreč zaradi alkohola ne bi bilo.
nikoli
# 02.05.2016 ob 09:19
Hans Christian (Andersen) bi jim zavidal.
Državljan št.1
# 10.05.2016 ob 17:47
Članek o oranžnem vidu, slik o tem vinu pa skorajda ni.
vidaest
# 03.05.2016 ob 10:37
@EU2004: zelo dobro napisano. Točno tako so delali in še delajo, ker je to pač postal (neumen) trend. Po Evropi je cel kup vinskih kleti, ki bolj spominjajo na kak obrat Leka ali Krke kot na klet.

Najprej osiromašeno in potem nazaj umetno obogateno s tanini, sladkorjem in kvasovkami z "okusom" suhega sadja, lešnikov, čokolade ...

Zdi se mi dobro, da se veliko slovenskih vinarjev odloča za korak nazaj. Tudi kulinarika gre v to smer. Molekularna kuhna je preživeta, zdaj se spet išče naravno, lokalno, sveže, brez kemije. Tako kot je v bistvu vedno bilo.
Bendit
# 02.05.2016 ob 20:23
Men tole bolj zveni kot dogodek kamor micna dekleta od blizu in dalec pridejo iskat novega zrebca ali sponzorja...sem pa siguren da so vina in hrana drobra.
josh k.
# 02.05.2016 ob 12:54
Movia in biodinamična pridelava ? Ne vem, ampak steklenice, ki sem jih videl niso imele znaka Demeter, kar je zagotovili za tovrstno pridelavo.
allblack
# 02.05.2016 ob 18:21
en bol nabit od drugega...tomso naśi vrli vinarji...edino kitajcem lahko prodajo,ker itak vsak drek poźrejo
Kristinka
# 02.05.2016 ob 09:23
Človek ima občutek, da ste nekateri MMC komentatorji plačani, da kritizirate. Predvsem Kajo Sajovic.
Punca je pač bila tam službeno in tudi če ni spila niti kapljice ponujenega, (kar sicer dvomim), je to odgovornost do službe.
Če sem bila osebno zelo razočarana nad njenim prispevkom o koroški kulinariki, kjer je bilo jasno, da zadeve ni šla preverit na teren, kot se spodobi, sem tukaj zelo pozitivno presenečena, zlasti nad slikovitim opisom pred Kristančičevim štantom. Saj, verjamem, da je elitizem, ki je krepko zakorakal v kulinarične vode, čeprav se trudi skrivati pod krinko tradicije, pač odraz današnje družbe in časa, v katerem živimo.
Elita se pač mora (samo)promovirati. Istočasno pa je opaziti krčevito težnjo po vračanju k naravnemu, ekobio in še kakšnemu, kar je zopet moderno.
Čestitke za vzorno fotodokumentiran dogodek, upam, da bodo vsa vaša kulinarična udejstvovanja, ne glede na elitizem, modernost ali skromnost in prvinskost tako predstavljena... (p.s., še vedno pričakujem popravni izpit za naše konce ;-), gospa Kaja)
slaffcek
# 02.05.2016 ob 10:14
In kar se ne nehajo članki o vinu...
Rolf
# 02.05.2016 ob 08:09
@bralec dobi občutek, da novinarka ni poskusila niti enega vina.@
Kdor spremlja članke K.S. opazi, da novinarka vedno bolj pozna vina oziroma da ne dela več kiksov.

@Če pa je vinarjem prodaja padla zaradi nacionalnega zavedanja nevarnosti alkohola pa je to dobro za ljudi in predvsem za njihovo zdravje.@

Vedno več je revčekov, ki padejo pod vpliv negativističnih člankov o alkoholu (npr. vinu), ki pa nimajo nič skupnega z dvigom kulture pitja in posledično zmanjševanjem alkoholizma. So namreč namenjeni zgolj pripravi folka na dvig davkov.
Guliarth
# 02.05.2016 ob 07:52
Obsedeni z vinom? Bo treba malo slike prometnih nesreč zaradi alkohola pogledati in se vprašati, če plačnik rtv naročnine sploh potrebuje dodatne promocije alkohola. Če pa je vinarjem prodaja padla zaradi nacionalnega zavedanja nevarnosti alkohola pa je to dobro za ljudi in predvsem za njihovo zdravje. Lahko se ti razširijo v sajenje zdravilnih ratlin, pa ne samo konoplje.
sosman
# 02.05.2016 ob 08:53
Ma kaka kultura pitja, sama pompoznost. Kdaj bo gol cesar sprevidel, da gre le za skisan grozdjev sok? Ti vinarji mislijo, da delajo božjo kapljico. Ne, le pridelujete blag vinski kis.
Kazalo