Obiskovalci festivala so lahko okusili štruklje iz vseh slovenskih regij, pa tudi iz Avstrije in Italije. Foto: TIC Kobarid
Obiskovalci festivala so lahko okusili štruklje iz vseh slovenskih regij, pa tudi iz Avstrije in Italije. Foto: TIC Kobarid
Jestival štrukljev in krapcev
Poleg tega so se lahko udeležili raznih delavnic in predavanj na temo štrukljev. Foto: TIC Kobarid
Jestival štrukljev in krapcev
Tudi etimologija besede štrukelj pove, da je prevzeta iz nemščine, kjer je prvotno pomenila polžasti vrtinec, pozneje tudi zavitek. Foto: TIC Kobarid
Jestival štrukljev in krapcev
Ker nimamo popolnega seznama vseh vrst, lahko rečemo, da poznamo čez 80 vrst štrukljev in čez 30 vrst krapcev. Foto: TIC Kobarid

Gre za nadgradnjo pretekle Štrukljade, ki je potekala na kobariškem trgu pretekla tri leta in kjer so se ponujali samo kobariški štruklji. "Ker smo želeli, da dogodek predstavlja poklon tradiciji izdelovanja slovenskih štrukljev in ker smo želeli poleg sladkih ponuditi tudi slane ter poleg kuhanih tudi cvrte štruklje, smo se odločili, da Jestival razširimo," je povedala Tatjana Humar iz informacijskega središča TIC Kobarid.

Obiskovalci festivala so tako lahko okusili štruklje iz vseh slovenskih regij, pa tudi iz Avstrije in Italije. Poleg tega so se lahko udeležili raznih delavnic in predavanj na temo štrukljev.

Kaj je skrivnost teh močnatih jedi in kaj so štruklji, kaj pa krapci? Na ta vprašanja nam je odgovoril dober poznavalec kobariške kulinarike Janez Bogataj.

Kaj so štruklji in kaj krapci?
Štruklji in krapci sodijo v kulinarično skupino močnatih jedi z različnimi nadevi. V pestri slovenski kulinarični paleti je pogosta 'težava', da ima ena jed več imen in da se več različnih jedi poimenuje z istim imenom. Zadnje velja tudi za štruklje in krapce. Krapce ponekod namreč imenujejo tudi štruklji. Za razjasnitev obeh terminov naj povem, da so štruklji kuhani, pečeni ali parjeni testeni zvitki z različnimi slanimi ali sladkimi nadevi. Krapci pa so kuhani, pečeni ali parjeni testeni žepki z različnimi slanimi ali sladkimi nadevi. V to skupino sodijo tudi žlikrofi in žlinkrofi.

Tudi etimologija besede štrukelj pove, da je prevzeta iz nemščine, kjer je prvotno pomenila polžasti vrtinec, pozneje tudi zavitek. Torej bi v šali lahko rekli, da so štruklji bratranci štrudljev ali zavitkov. Domnevni prvotni pomen besede krap, krapec pa je 'napihnjen', kar naj bi bila po mnenju etimologov izpeljanka iz pomenov kaditi, kuhati, kipeti, valoviti. Torej tudi ta razlaga popolnoma ustreza samim jedem, ki se v največ primerih kuhajo v kropu ali na pari.

Štruklje in krapce poznamo v številnih tehnoloških in oblikovnih inačicah. Tako ponekod štruklje kuhajo neposredno v kropu in tako dobijo še odlično juho, drugod pa jih zavijejo v lanen prt ali folijo in kuhajo v kropu ali na pari. Štruklji se imenujejo tudi potični zvitki, največkrat odrezki od predolgih potičnih zvitkov za izdelovanje okrogle potice. Lahko pa so štruklji tudi podolgasti zvitki različnih dolžin, pečeni v štirioglatih pekačih.

Od kod jedi izhajata?
Izvor obeh jedi je težko določiti, saj so se na ozemlju današnje Slovenije prepletali različni vplivi v zgodovinskem razvoju. Prav gotovo pa obe jedi izvirata iz podonavske kuhinje in ni najbolj primerno navajanje vpliva italijanskih tortelinov, raviolov in drugih testenin, kar zasledimo na spletu. Prav tako nikakor ni točna navedba, da je najstarejši recept za štruklje s pehtranovim nadevom zapisan med recepti dvornega kuharja v Gradcu iz leta 1589. V tem primeru gre za strokovno zmoto, saj prevod recepta razkrije, da v nobenem primeru ne moremo govoriti o štrukljih. Tudi navedba, da se štruklji pojavljajo na srednjeveških samostanskih jedilnikih je le ohlapna hipoteza, ki še ni bila ustrezno preverjena.

Koliko različnih vrst štrukljev in krapcev poznamo v Sloveniji?
Ker nimamo popolnega seznama vseh vrst, lahko rečemo, da poznamo čez 80 vrst štrukljev in čez 30 vrst krapcev. Pri tem seveda dosledno upoštevamo identiteto obeh jedi ali z drugimi besedami, do kdaj lahko štrukljem še rečemo štruklji in krapcem krapci. Razni novodobni kulinarični 'izumitelji' včasih stopijo tudi čez mejo, ki zagotavlja upravičenost njihovega poimenovanja. Med najbolj priljubljenimi štruklji so skutni, orehovi, pehtranovi, medeni, jabolčni, trentarske kloce ali krafni. Med krapci pa ajdovi krapi, rateški kocovi in špresovi krapi, dovški krapi, kozjanski krapi, idrijski žlikrofi, kobariški štruklji, bovški ali buški krafi.

Kobariški štruklji

Za en štrukelj teže 42g:

BULJA: Orehi (17g), sladkor (30g), rozine (1,7g), maslo (1,7g), drobtine (3,5g), mleko in rum (4,8g), kakav (0,3g)

TESTO: moka (20,8g). sol (0,08g), olje (0,4g), voda (20,7g)

Moko poparimo z vrelim slanim kropom, lahko dodamo žlico ali dve olja ter najprej s kuhalnico, ko se malo ohladi pa z roko, zamešamo testo. Naredimo svaljek in ga razrežemo na enake koščke. Te z roko sploščimo, da dobimo krogce, na katere polagamo nadev, oblikovan v svaljke. Lahko nadevamo tudi z žličko, če nam je lažje. Z dobro pomokanimi rokami štruklje tesno pritisnemo skupaj in zapremo v polkrog oz. naborek. Na sredino vtisnemo s prstom jamico, da dobimo značilno obliko. Kuhamo jih v vrelem slanem kropu, voda ne sme vreti, približno 10 minut, oziroma dokler ne pridejo na vrh. Posodo vmes večkrat rahlo pretresemo. Kuhane štruklje dobro odcedimo, zabelimo s stopljenim maslom v katerem smo zarumenili drobtinice in potresemo s kristalnim sladkorjem, lahko tudi z mletimi orehi. Dober tek!