Kulinarika
Vinitaly
Vinitaly velja za enega največjih vinskih sejmov na svetu. Foto: Mojca Dumančič
Vinitaly
Obiskovalci so lahko v Veroni poskusili 15.100 različnih vin. Foto: Mojca Dumančič
Vinitaly
Briški vinarji so se predstavljali z geslom 'Brda - dom rebule'. Foto: Mojca Dumančič
Vinitaly
Slovenski vinarji se uspešno združujejo in na sejmih nastopajo skupaj. Foto: Mojca Dumančič
Vinitaly
Slovenec v povprečju letno popije 40 litrov vina. Foto: Mojca Dumančič
VIDEO
Slovenski vinarji se pred...

Dodaj v

Slovenski preboj na 52. Vinitalyju - izjemno zanimanje za rebulo

Skupen nastop se obrestuje
19. april 2018 ob 09:11
Verona - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Verona je bila te dni svetovna vinska prestolnica, dežela Veneto pa vinski popek sveta. Na veronskem sejmišču se je v sredo iztekel ogromen vinski sejem Vinitaly, že 52. po vrsti - ob Düsseldorfu v Nemčiji in Bordeaxu v Franciji največji na svetu.

V Cerei južno od Verone se je odvijal sejem konzorcija sonaravnih pridelovalcev Viniveri, vzporedno pa še sejem Vinnatur v Villi Favorita pri Vicenzi. Na vseh treh so viden vinski pečat pustili slovenski vinarji, največjega pa zagotovo v Veroni.

Sejem Vinitaly je dodobra zakoračil v drugo polovico stoletja, že 52. je privabil vinarje z vsega sveta. Letos se je na več kot sto tisoč kvadratnih metrih sejmišča predstavilo kar 4.380 razstavljavcev iz 36 držav. V štirih dneh se je zvrstilo 128 tisoč obiskovalcev, v Verono so prišli iz 143 držav. Poskusili so lahko 15.100 različnih vin, med njimi tudi slovenska oziroma večinoma primorska.


Slovenija se je na 52. Vinitalyju dobro odrezala, predstavitev v enem izmed osrednjih paviljonov je bila odmevna. Silvan Peršolja, direktor zadružne kleti Brda, je dejal: "Uspelo nam je, ker svojo vinsko zgodbo v Veroni vztrajno nadgrajujemo že dvajset let. Zdaj se nam naš trud obrestuje. Tudi zato, ker smo vinarji dosegli nekaj, kar ni značilno za Slovenijo – uspeli smo se povezati, nastopiti skupaj. Kot krona vsega pa je še izjemno zanimanje za našo rebulo."

V Sloveniji imamo 17.000 vinogradov, ki jih obdeluje 27.000 vinogradnikov. Pridelamo 80 milijonov litrov vina, na leto pa ga - vsaj tako kaže statistika - vsak v Sloveniji popije 40 litrov. Za primerjavo: povprečje v Evropski uniji je 26 litrov. Izvozimo od 5 do 8 milijonov litrov vin - seveda odvisno do letine, uvozimo pa skoraj dvakrat več, torej do 14 milijonov litrov. Za promocijo na tretjih trgih prek Evropske unije dobimo (en) milijon evrov spodbud, Slovenija za prodajo na ključnih trgih odšteje še 400.000 evrov.


Rebula in teran v ospredju

Briški vinarji – tako zadružna klet kot zasebniki – so v Veroni že nekaj let zagotovo najbolj prepoznavni. Stavijo predvsem na svojo rebulo. Prejšnje leta so nastopili z geslom "Rebula – yes!", letos pa so slogan posodobili v "Brda – home of Rebula". Obdržali so prepoznavno rumeno-črno dekoracijo njihovega osrednjega razstavnega mesta v paviljonu 6. Zraven njih so s škrlatno barvo vabili na svoj razstavni prostor Kraševci, napis teran je bil viden daleč naokoli. Tudi oni so nastopili združeno – pod okriljem Konzorcija pridelovalcev kraškega terana so se predstavili tako zasebniki kot sežanska klet Vinakras. Na stojnici Vinske družbe Slovenije je bilo nekaj večjih kleti z vzhodnega dela Slovenije, z zahoda pa zadružna klet Brda in Vinakoper. Nekaj slovenskih vinarjev, ki organizirano nastopajo na italijanskem trgu, se je predstavilo na stojnicah svojih uvoznikov, med njimi tudi Marjan Simčič, ki je po svetovnem priznanju - ko je Luca Gardini njegovo rebulo opoka 2016 razglasil za vino leta – postal eden najbolj iskanih vinarjev. Sonaravna vina iz Slovenije pa so na pokušino ponujali na stojnicah posebne sekcije Vivit, kjer je največ zanimanja požel Aleš Kristančič Movia.

Boj za teran še kar traja
Kraševce je na njihovi stojnici v Veroni obiskala tudi generalna konzulka Hrvaške v Trstu Nevenka Grdinić. Seveda je bilo največ besed o zaščiti imena teran. Marjan Colja, direktor kleti Vinakras, ji je dal jasno vedeti, da Kraševci ne bodo popustili: "Teran je naš, je slovenski, je kraški – in to bomo dokazali. Zadeva je zdaj na sodišču. Ob tej sodni poti bomo poiskali še druge. Tako smo zaščitili blagovno znamko v Sloveniji, zdaj pa čakamo na isto rešitev, na zaščito še na evropski ravni." Generalna konzulka je povedala, da se Hrvatje v Veroni ne predstavljajo s "teranom"... Za sploh prvo predstavitev hrvaških vinarjev na sejmu Vinitaly so izbrali druge sorte vin iz Istre in notranjosti Hrvaške. Ob tem pa je dodala: "Verjamem, da bomo s Slovenci vendarle našli neko skupno rešitev za teran. Konec koncev smo zdaj v isti državi – v državi Evropski uniji – in tu takšnih delitev ne bi smelo več biti."

Briški dan z "masterclassom"
Da je rebula slovenska kraljica Vinitalyja, so Brici dokazali tudi z Masterclassom – izjemno odmevno mednarodno strokovno degustacijo rebul iz slovenskih Brd in italijanskega Collia. Trinajst kleti je pod okriljem Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda v Veroni gostilo petdeset vinskih piscev in trgovcev iz ZDA, Italije in Daljnega vzhoda. Značilnosti in značaj rebule je predstavil Denis Rusjan z Biotehniške fakultete, specialist za terroir, degustacijo trinajstih vzorcev pa sta usmerjala someljeja Gašpar Čarman, dvakratni slovenski someljejski prvak, in Luca Gardini, svetovni someljejski prvak leta 2010.

Gardini je nad briško rebulo navdušen: "To je vino z značajem, vino, ki mu svojskost dajejo briška zemlja - opoka, zahtevna rast v strmih legah, ko se rastlina trudi, da iz zemlje in sebe stisne najboljše, in seveda vrhunski briški vinogradniki, ki vse to nadgradijo. Navdušen sem nad vašimi rebulami!" Alison Napjus, vrhunska poznavalka svetovnih vinskih trendov iz ugledne revije Wine Spectator, je pohvalila briški masterclass: "Dokazali ste, da znate iz svojega koščka zemlje in svoje avtohtone trte narediti izjemno dobra vina. Res gre za butične količine, toda najboljše je vedno težko dosegljivo. Kakovost ni v masi, pač pa v majhni, toda izvrstni ponudbi. Za rebulo postavite tudi druga vaša vrhunska vina, rebula naj jim utira pot v prestižni vinski svet." Tina Novak Samec, direktorica briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport, ki je dogodek pripravil, je bila po zaključeni degustaciji vidno zadovoljna: "Podobne masterclasse bomo še pripravljali. To je najboljši način – da se vrhunski vinski poznavalci in pisci na licu mesta prepričajo o vrednosti naših vin, naše rebule. Mi pa se ob tem tudi zavedamo, da so prav naši vrhunski vinarji tudi naši ambasadorji, da so oni tisti, ki dejansko promovirajo – ne samo sebe, ampak tudi naš teritorij, naša Brda širom po svetu."

Poleg vinarjev tudi oljkarji
Ob robu Vinitalyja poteka tudi oljkarski sejem Sol&Agrifood. Tudi tu so slovenski oljkarji eni najboljših. Veliki plaketi sta v Veroni dobila Franc Morgan z Grintovca med blago sadežnimi in Vanja Dujc iz Kopra med srednje sadežnimi oljčnimi olji. Vodja nacionalnega panela za ocenjevanje deviških oljčnih olj Milena Bučar Miklavčič je ob teh dveh prestižnih nagradah v Veroni opozorila: "Žal pa ob takem uspehu ostaja grenak priokus. Naših oljkarjev namreč na sejmu v Veroni ni – dali so vzorce na ocenjevanje, prišli so po nagrade, na sejmišču pa obiskovalci njihovih olj ne morejo pokusiti. Očitno imamo Slovenci velike težave pri združevanju, ne znamo se povezati. Stroški takšnega sejma so visoki, en sam oljkar bi jih težko pokril, združeni pa bi lahko učinkovito in ceneje nastopili skupaj. Žal je še en veronski sejem brez naših predstavnikov!"

Mojca Dumančič
Prijavi napako
Komentarji
Voly
# 19.04.2018 ob 09:28
Čeprav nisem ravno ljubitelj briških vin, pa je treba priznati, da so Brici s svojimi izdelki vse bolj cenjeni pri nas in v tujini.
Se pa spomnim, da je moj dedek pred okroglo 50 leti od vin pil samo Rebulo, ne vem pa kakšnega okusa je bila, ker sem bil takrat še otrok.
Je pa v teh časih res velik uspeh, če prodreš s kakšnim vinom v svet, saj je konkurenca res strahovita!
kingeston
# 19.04.2018 ob 09:18
zelo lepo!
vipavec
# 19.04.2018 ob 12:08
Čestitke Bricem, tudi ostalim vinorodnim okolišem so pokazali, da se da, če nastopijo složno. Sicer pa nisem ravno poznavalec vin, bolj všeč pa so mi vipavska. Naj mi bo odpuščeno.
Highland
# 19.04.2018 ob 16:02
Bravo naši!
Primorec94
# 19.04.2018 ob 19:06
Brici so razred zase. Kljub temu pa v Sloveniji lahko povsod piješ kakovostno vino ampak brisko je pa vrhunsko.
Bivši uporabnik
# 20.04.2018 ob 17:30
Brici so na vinskem in kulinaričnem področju zakon in zgled vsem ostalim regijam v Sloveniji.
Če bi se na Krasu raje ukvarjali s trženjem in imeli pravo mentaliteto, namesto da se ukvarjamo s politiko okrog terana, bi bilo veliko bolje. Tudi Bricem so pobrali Tokaj, pa niso jokali, ampak so svoje trženje, storitve in vino naredili še bolj vrhunsko.
prizemljen
# 19.04.2018 ob 19:34
Samo Brda so! Na to in ono stran meje! Italjani jih pač italianizirajo ali prevajajo kot Collio, ampak ne mi prosim o italijanskem Colliu.
Highland
# 21.04.2018 ob 11:57
Balas junior, kaj ti ni jasno glede Veneta??
Highland
# 21.04.2018 ob 11:54
Kake nebuloze pisete nekateri... Od kje vam ideja da se Rebula lahko zasciti? Rebula je sorta ne pa zgolj ime vina. Zato nimas kaj zascitit "Rebule"... kdorkoli jo lahko sadi kjerkoli in se bo se vedno avtomaticno imenovala Rebula.
DrMatilda
# 21.04.2018 ob 05:28
Čakajte malo, a ni rebula že od nekdaj hrvaška?
alcatraz
# 20.04.2018 ob 08:11
čez eno leto bodo pa rebulo zaščitili hrvati.
Balaš Junior
# 19.04.2018 ob 21:08
No, da ne omenjam Veneta. Venecia=benetke, kaj je torej veneto?

Mojca, hitro k lektorici in se zmenita ali bosta slovenili oboje ali nic.
Kazalo