Ture avanture
Med letoma 1778 in 1840 je bilo na Triglav vsega skupaj 20 vzponov, na začetku 20. stoletja se jih je na vrh spravilo precej več – približno 300 na leto. Foto: BoBo
Ko je dal Jakob Aljaž leta 1895 na vrhu Triglava postaviti danes vsem dobro znan stolp, s tem ni zagotovil le zatočišča utrujenim planincem, ampak je obenem potegnil pomembno strateško potezo proti ponemčevanju, ki so jo takrat nemška planinska društva razširila tudi v slovensko gorovje. Foto: GMJ-fototeka SPM
Koča na Kredarici planincem že 120 let nudi prenočišče in zatočišče. Foto: MMC RTV SLO
Triglavski ledenik se je manjšal iz leta v leto, vendar se mu morda obetajo boljši časi. Foto: Aljaž Hrvatin
Planinci si lahko v zgodnjih jutranjih urah na Triglavu ogledajo tudi čudovit sončni vzhod. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

240 let od prvega vzpona na Triglav, simbol slovenstva

Zgodba najvišjega slovenskega vrha
26. avgust 2018 ob 09:49
Ljubljana - MMC RTV SLO

Od prvega vzpona na največji slovenski gorski vrh – Triglav – letos mineva že 240 let. Na skrivnostno, a vabljivo goro so se leta 1778 povzpeli štirje Bohinjci – rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer.

Prvi vzpon na 2864 metrov visoki Triglav, ki je po leta 1744 opravljenih meritvah meril celo 3018 metrov, je za osem let prehitel osvojitev Mont Blanca. Slovenci smo se s tem dosežkom uvrstili v sam vrh svetovnih alpinističnih uspehov.

Ranocelnik Baltazar Hacquet je leta 1777 neuspešno naskakoval najvišji slovenski vrh. Leto pozneje je slovenski podjetnik in mecen Žiga Zois razpisal nagrado za njegovo osvojitev. Angažiral je zdravnika Lovrenca Willomitzerja, ki je s tremi domačini vrh tudi osvojil. A motivi še danes niso popolnoma jasni. "Glavna težava je v tem, da so bohinjski zapisi v katerih je bila zapisana korespondenca vseh vpletenih v ta podvig žal izgubljeni. Zgodbo o prvem pristopu smo tako izvedeli šele iz povzetka teh zapisov 20 let kasneje. Ne vemo, zakaj naj bi Zois razpisal nagrado. Lahko sklepamo, da je bil obveščen o poskusih Hacqueta, ki je bil Zoisov dobri znanec, saj sta si dopisovala," je za MMC v preteklem intervjuju pojasnil zgodovinar in alpinist Peter Mikša.

V dokaz vzpona pa so možje v skalo vklesali svoje začetnice in tudi začetnice lastnika bohinjskih fužin barona Zoisa, ki je z obljubljeno nagrado spodbudil odpravo na Triglav.

Danes ni popolnoma jasno, kako je slovenski očak dobil ime. "O tem obstaja več teorij. Ena je čisto preprosta in pravi, da naj bi bil Triglav staroslovansko božanstvo, po katerem je ime dobila gora. Druga zgodba pa je povezana z lokacijo. Triglav je z določenih strani videti kot triglava gora in naj bi po tem dejstvu dobil ime," še pojasnjuje Mikša.

Triglav sicer ni bila prva res visoka gora, ki je bila osvojena, a je prednjačila v vseh pogledih. Prvi dokumentirani pristop v slovenskih gorah je bil sicer Storžič, ki ga je leta 1758 osvojil Giovanni Scopoli, zdravnik v Idriji. Naslednje leto je bil Scopoli tudi na Grintavcu.

Triglav je nepogrešljiv tudi v slovenskih narodnih simbolih. Ob slovesni razglasitvi samostojnosti leta 1991 so Slovenci na malih zaslonih lahko spremljali tudi plapolanje zastave (takrat še brez grba) na našem najvišjem vrhu. Tja jo je ponesla skupina 21 gorskih reševalcev iz Gorenjske. Njihov vzpon je potekal v precejšnji tajnosti.

Obisk Kredarice je pri vzponu ključnega pomena
Nezanemarljivo vlogo pri obisku Triglava danes igra tudi planinski dom na Kredarici. V domu lahko prespi 350 ljudi, največ jih pričakujejo ob koncih tedna. Četudi bi bile vse zmogljivosti polne, na Kredarici ne zavrnejo nobenega planinca, saj lahko spijo na klopeh, v skrajnem primeru tudi na tleh. Kredarica je tudi pomembna postojanka, tako za gorske reševalce, meteorologe, vojake.

Meteorološka postaja tako neprekinjeno deluje že 60 let. "Prav je, da ima tako lepa dežela, kot je Slovenija, tako pomembno točko, ki jo ljubitelji planin obiščejo tudi pozimi, in da je tu 60-letni zapis meteoroloških podatkov," je povedal meteorološki opazovalec Marjan Zidarič.

Znameniti Zeleni plaz
Triglav, simbol slovenstva, je znamenit tudi zaradi Triglavskega ledenika, ki je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije. Nekoč se je visoko vzpenjal po podnožju vzhodnega grebena med Velikim in Malim Triglavom ter se spuščal po skalnih policah pod glavnim vrhom Triglava do njegove severne stene.

Sredi 19. stoletja je Triglavski ledenik meril 40 hektarov, ob prvih meritvah sredi 20. stoletja 15 hektarov, v začetku tega stoletja, natančneje leta 2003, pa je prvič meril manj kot 1 hektar, in sicer 0,7 hektara, kar je manj od velikosti nogometnega igrišča.

Sprva je bil znan pod imenom Zeleni plaz ali Zeleni sneg, in sicer zaradi zelene barve firnovega ledu, ki se sčasoma spremeni v ledeniški led. To so opazili že med prvim dokumentiranim pristopom na Triglav leta 1778.

Zaradi svoje lege na jugovzhodnem robu Alp je bolj občutljiv na podnebne spremembe kot ledeniki osrednjih Alp, zato se njegova površina vztrajno manjša. V zadnjih desetletjih je brez ledeniških razpok in se ne premika, zato ga uvrščamo med male ledenike ali glacierete.

Med letoma 1983 in 2003 so merilci izmerili tudi najhitrejše krčenje ledenika, ki pa se je v zadnjem desetletju ustavilo. Tako so strokovnjaki glede življenjske dobe ledenika zdaj bolj optimistični, kot so bili pred leti. Konec avgusta bo v okviru projekta Očistimo gore čistilna akcija, v okviru katere bo potekalo tudi čiščenje Triglavskega ledenika.

Klara Širovnik
Prijavi napako
Komentarji
Fetisov
# 26.08.2018 ob 10:40
Bil sem dvakrat, ampak mirno rečem, da je Triglav precenjen. Poleti sploh ob vikendih se na njega vijejo kolone, tako, da je že izogibanje na grebenu (ki so ga baje prvopristopniki kar zajahali), neprijetno. Samo zato, ker "mora" vsak Slovenec stopiti nanj. V neposredni bližini pa toliko lepih vrhov, ki jih nihče ne povoha.
tobi
# 26.08.2018 ob 12:01
No, če si že začel. Med prvimi pristopniki na Veliki Klek je bil Valentin Stanič, ki mu je tudi izmeril višino, tako kot Triglavu. In bil je prvopristopnik na Watzmann, najvišjo nemško goro ! Ja, vse premalo se ve o tem človeku, ki je bil tudi drugače zelo velik ni napreden.
TripleX
# 26.08.2018 ob 13:09
V zadnjih dveh mesecih sem bil na vrhu šestkrat in vse skupaj sem v skali srečal mogoče 30 ljudi, trikrat sem bil na vrhu sam (v lepem vremenu, da me ne bo kdo lovil). Treba je izbrati trenutek in še vedno imaš lahko vrh samo zase. Najlažje je govoriti, da je brez veze, precenjen, da so drugi hribi lepši - morda so, ampak Triglav je le Triglav. Lep pozdrav vsem.
čača
# 26.08.2018 ob 11:19
Hja, kar je za muslimane Meka je za nas Triglav. Vsak musliman naj bi šel vsaj enkrat v Meko, vsak Slovenec/ka pa na Triglav. Tako,da vzpon na Triglav je bolj romanje, ne pa hribolazenje. Še za časa poganstva je bil Triglav smatran kot bog, prav je, da se je to obdržalo. Bi mi bilo žal, če ne bi šla. Se pa tudi poleti najde čas, ko ni tako obljuden in je prijetna izkušnja.
nikolamilevski
# 26.08.2018 ob 10:34
Morda od prvega znanega vzpona?
LukaH
# 26.08.2018 ob 11:37
Triglav (2864) ni najvišja slovenska gora - je (le) najvišja gora v Republiki Sloveniji.
Slovenija ≠ Republika Slovenija
Navišja slovenska gora je Veliki Klek (3798 m), ki je hkrati tudi najvišja gora v Republiki Avstriji. Pod Velikim Klekom je tudi ledenik Pastirica oz. ko nemško prevzeto ime Pasterze.

Sedaj pa v jok če vam ni prav... ;)
CicaMicaŠpica
# 26.08.2018 ob 14:58
Danes se lepot Triglava res ne moreš naužiti drugače, kot s sosednjih vrhov. Naj nanj roma bivši direktor Triglavskega narodnega parka, ki je zavod spravil v debele rdeče številke, pa poglej ga zlomka, še vedno pametuje brez posledic. Ima dobro premešane sokove na RTV.
AMFIBIJA
# 26.08.2018 ob 10:27
Le v kaj se plaz površnosti pomika,
da Willomitzerja, ki padar bil je,
takole po domače, kar po divje
povzdignili ste v nič manj kot zdravnika?
Krimsky
# 26.08.2018 ob 13:38
@ LukaH

Vsak narod bi lahko iz arhivov izbrskal zemljevid, ko je zasedal največje ozemlje (Italijani karto rimskega imperija, mi npr. Zemljovid slovenske dežele Petra Kozlerja … in drugi narodi svoje zemljevide v 'najboljših časih').

Potem damo vse te zemljevide na mizo. Kaj pa potem? Nova vojna? Ozemlja preprosto ni dovolj za vse 'nekdanje največje teritorije' narodov. Kaj naj s tem počnemo? To preprosto ne vodi nikamor, prav gotovo pa ne v kaj konstruktivnega …

Seveda je Pastirica slovensko ime … a zdaj pase avstrijske krave …
LukaH
# 26.08.2018 ob 12:59
@Krimsky
menim, da napačno razmišljaš.
Slovenija, slovenstvo... ni omejeno na politični državni prostor Republike Slovenije, ki se spremninja in se verjetno še bo sprmenil. Omenjeno "velikosrbstvo" je ekspanzionistična ideja. V primeru "slovenstva" pa gre za kulturni prostor, ki se je krčil...ostala so zemljepisna imena, preučuje jih etimologija. Slovenci, avtohotono živeči v Republiki Avstriji verjetno ne bodo rekli, da je Triglav najvišja gora ampak Veliki Klek. Primerjava z "Miloševičem" je le podtikanje in tipičen primer zakaj SLovenci vedno izgubljate, ...ker se nočete konfontirati, zato je vaš kulturni in poselitveni prostor vedno manjši. Predniki Slovencev pa so živeli na celotnem območju današnje Evrope in svoje naselitneno območje krčili do žepka, ki se danes imenuje Slovenija oz. še manjšega žepka Republika Slovenija. (prihod v 6. stoletju je dokazano mit, in se uporablja le za politične namene).
krneki01
# 26.08.2018 ob 13:28
Leta 2010, 660m Bohinj dopoldne…,Vrh Komarca in mimo Crnega jezera…. naprej vecino dneva po " ravnici" mimo nekaj sedmerih jezer in "plansarskih, gorskih Kmetij… ker smo se krepcali…, pod pod noge in spet se je bolj "dvigovalo" in glejga Veliko Sedmero Jezero v "kotanji" kjer je ze na polno ozracje "Brilo"..., naprej pot v Temo kjer smo se "zgubili" po nekih "polplezalnih" vzpetinah z oznako 2400m…, Ledeni Dez in utrujenost…, na sreco smo nasli koco na Dolic 2151m vsi mokri premrazeni s pritljagami… dobili sobo kjer smo se kratko odpocili in zgodaj po vremenskem posvetu s skrbnikom brez nahrbtnikov startali na Triglav, kjer smo se "oVekovecili" je vreme za silo zdrzalo in pici dol pred Vremenom… . Ja jst sem bil prvic takrat Gor in mi je vse dogajanje naredilo zanimivo Avanturo.
ps: Kjer je Volja je Pot :)
jackm8
# 26.08.2018 ob 22:41
240 let, od prvega dokumentiranega vzpona. Čisto možno je že prej kak pastir svojo čredo tam gori iskal.
mythx
# 26.08.2018 ob 13:20
Vprašanje, če je bil Willomitzer na vrhu.. Hacquet kasneje na vrhu ni našel njegovih inicialk (in tudi Rožičevih ne), in WIllomitzer je trdil, da se z vrha vidi Rateče, Belo peč, Osojski samostan (Osojsko jezero se sicer vidi) ipd. Hacquet je zapisal tudi, da je bil Luka Korošec prvi na Triglavu, mogoče dan pred uradnim vzponom (ko so se razdelili in si posamezno ogledovali pristope iz različnih strani), mogoče že kdaj prej...

Kje je tisti dokument (Zoisov rokopis), ki zanika prisotnost Willomitzerja na vrhu in ga je dr. Raša Vodušek predstavil PZSju leta 1978 preden so naredili kip 4 srčnim možem na Ribčevem Lazu ob 200 letnici? Takrat so na PZS mirno sprejeli, da je več prvopristopnikov boljše (da se ne bi komu delala krivica).

Zakaj ni Valentin Vodnik ničesar napisal o prvopristopnikih? Matevža Kosa je osebno poznal, verjetno tudi Luka Korošca, glede na to da sta oba delovala na Koprivniku tisti čas.
Krimsky
# 26.08.2018 ob 12:28
@ LukaH

Da je Veliki Klek slovenska gora ...
~
... spominja na idejo Miloševića "kjer so srbski grobovi − je Srbija."

Naši grobovi so tudi na koroškem, v Furlaniji, in italijanski so v Istri ... in tako nekajkrat zmanjka ozemlja, če bi sledili grobovom (včerajšnjemu dnevu).

Če se živi podredimo 'včerajšnjemu dnevu' iz tega ne pride nič dobrega − edinole konflikt, spopad, mini vojna, velika vojna ...

Pozabiti včeraj in zanamce usposobiti za jutri − je nekaj povsem drugega, ... včeraj pripada 'senilnim starcem', zanamcem pripada jutri ...
Krimsky
# 26.08.2018 ob 10:27
Gori je vseeno, kdo se kobaca po njej ...
~
... mi pa ustvarjamo pomene.

Vsak pomen je najprej napreden, potem nevtralen, nato postane cokla za kake druge, naprednejše pomene.

Pomen je naš kompas v tem brezbrižnem svetu, radi ga imamo, in ga celo ljubimo. A ker se tem ljubimo včerajšnji dan, in ne jutrišnjega, ... je na mestu tudi tista, 'da nam je ljubezen vsem v pogubo'. Kajti včeraj-a ne bo nikoli več, jutri pa po naših izkušnjah pride zagotovo.

Ljubiti jutrišnji dan ... pa je hudo utrgano za marsikoga ...
Popotnik92
# 27.08.2018 ob 08:51
@ LukaH

Sam si naredil razliko med Republiko Slovenijo in Slovenijo. Zanima me definicija Slovenije v smislu, kot si pojem navajal oz. uporabljal. Upam, da ne bo pretežko jasno povedati, o čem govoriš.
Trubadur
# 28.08.2018 ob 07:37
Mcp
# 26.08.2018 ob 13:04
To so bili legende. Ne pa današnja mladina..


... v opankah
ishgilliath
# 27.08.2018 ob 15:46
tobi

Najvišja nemška gora je Zugspitze, ne pa Watzmann.
Sussudio
# 27.08.2018 ob 12:16
Pa kako se lahko primerja prvi vzpon na Triglav s prvim vzponom na Mont Blanc...
A potemtakem so se tudi Hrvati povzpeli v sam vrh svetovnih alpinističnih uspehov ko so se prvič povzpeli na Dinaro?
LukaH
# 27.08.2018 ob 09:29
@Popotnik92
ok. razumem...
Torej... Slovenija kot državna tvorba je enako Republika Slovenija, torej skrajšano ime.
Vendar... pa ne sedaj metati pod noge neke preživete -izme iz še iz časa Obenovičev in Karaddžordževičev...
Želel sem poudariti, da je Slovenija predvsem kuturni prostor in zgodovinska pokrajina, ki je obstajal še pred imenom "Slovenija". Preganjanje tega "dojemanja" se je pričelo ravno z vzponom nacionalizmov sredi 19. stoletja. Politične tvorbe se spreminjajo, kulturni prostor pa ostaja, aktivno ali pa pasivno (npr. krajinska imena). Zgled Slavia Veneta oz. Beneška Slovenija,... seveda je v Republiki Italiji in tega nihče noče vzeti, kot Velikega Kleka nihče noče vzeti Avstrijcem oz. Republiki Avstriji.
Kulturni prostori niso ostro omejeni ampak se prepletajo in združujejo. Triglav je postal ikona in je najvišja gora v Republiki Sloveniji, tega nihče ne zanika. Slovenski kulturni prostor ni ekpanzionističen ampak se zgodovinsko krči, zakaj pa si boste morali Slovenci sami odgovoriti.
LukaH
# 27.08.2018 ob 07:39
o.k. potem pa prosim za preprost odgovor... od kdaj je Triglav najvišji slovenski vrh? (1849 je še bil Veliki Klek, pa še do leta 1918...potem pa opcije... 1943, 1945, 1991 , 1992 ...)
Slovenija? Pravno-formalno ali zgodovinsko... pravnoformalno kot Republika Slovenija... teritorij kjer politična tvorba državljanov izvaja suverenost in obvladuje teritorij....
Popotnik92
# 26.08.2018 ob 21:15
@ LukaH
Prosim te za definicijo pojma "Slovenija".
Mcp
# 26.08.2018 ob 13:04
To so bili legende. Ne pa današnja mladina..
Fetisov
# 26.08.2018 ob 13:03
Mit je to, o čemer govoriš to. Pustimo, ker ni prava tema.
LukaH
# 26.08.2018 ob 12:22
@tobi
Prav imaš.

Še o "Triglavskem ledeniku" kot drugem najobsežnejšem ledeniku... na območju Republike Slovenije NI nobenega LEDENIKA - so le SNEŽIŠČA.
"Ledenik" je zemljepisno ime za območja nekdanjih ledenikov (Triglavski ledenik, Ledenik pod Skuto, Ledenik pod Prisankom)... vse ostalo je le "romantika".
grenadir
# 26.08.2018 ob 14:17
Pred mnogimi leti, pogled z Bivaka II na Jezerih, pred vzponom na Veliki Oltar.... Morda nekoč na Triglav, ko bo zmanjkalo vsega drugega ali , ko bom prestar, za kar koli drugega.... Bliža se...
mythx
# 26.08.2018 ob 13:33
brez nahrbtnika z doliča na vrh? ravno tam, kjer najbolj potrebuješ nahrbtnik, ga ti nisi vzel s sabo..
aanton
# 26.08.2018 ob 10:53
Triglav je simbol slovenstva, zagotovo......če pa pogledamo narod, pa nekaj ne štima, kajti mi imamo na oblasti simbole jugoslovanstva, ljubitelje islamskih ilegalcev, v bistvu simbole antislovenstva. Včasih sem bil ob pogledu na Triglav ponosen.....pravzaprav sem tudi danes, le da sem ob enem tudi žalosten in zaskrbljen.....
krneki01
# 26.08.2018 ob 15:06
mythx

# 26.08.2018 ob 13:33
Prijavi neprimerno vsebino
brez nahrbtnika z doliča na vrh? ravno tam, kjer najbolj potrebuješ nahrbtnik, ga ti nisi vzel s sabo..
…………………………
ce me vprasate pritljaga za v Gore je povsem odvec, a ce je namenjeno vstati dlje…, je pa po moje priporocljivo ;)
piatim69
# 26.08.2018 ob 12:08
...jest pa nism nc gor pozabu in triglav me ne bo vidu....pa se imam za zelo cistokrvnega slovenca....zadeva je ob tej guzvi cist prevec nevarna in se dobro da je samo toliko nessrec kot jih je....vzpon na triglav je vse prej kot nedolzno planinarjenje....
Lev Julius
# 26.08.2018 ob 10:29
240 let od prvega vzpona na Triglav, simbol slovenstva . Kaj pa danes ? Danes je točka naskakovanja adrenalinskih navdušencev , nevednih turistov ali populistov z enakim namenom- fotografiranje in poveličevanje ega .
Mr.Bong
# 26.08.2018 ob 12:37
Triglav, simbol slovenstva....

Ne razumem, kako so lahko neke skale, ki so pač malo višje od ostalih skal naokoli.....simbol nekega naroda. V tem primeru slovencev.
Kazalo