Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 10 glasov Ocenite to novico!
Peter Mikša
Peter Mikša je na vrhu Triglava stal šestkrat. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Peter Mikša
Dve izmed njegovih del, v katerih se ukvarja z zgodovino slovenskih gora in alpinizma. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Šlo je za klasično markiranje prostora, v tem primeru je bila to sploh najvišja mogoča markacija. Takrat so Nemci gradili svoje poti, Slovenci svoje. Enako je veljalo tudi za koče, ki so bile med seboj oddaljene tudi za vsega nekaj 100 metrov. Danes bi bilo to popolnoma nepotrebno, a takrat je bilo to pomembno. Ko je Aljaž postavil stolp, je boj prevesil na slovensko stran. Napis Aljažev stolp je sploh prvi zapis v slovenskem jeziku v triglavskem pogorju.       
 O zgodovinskem pomenu Aljaževega stolpa.
Peter Mikša
Ob zgodovini in alpinizmu se zelo rad ukvarja tudi z rodoslovjem. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Aljažev stolp
Aljažev stolp na vrhu Triglava stoji od leta 1895. Foto: BoBo
       Časopisi največkrat govorijo o gorah, ko so omenjene nesreče, a tako je bilo tudi pred 100 leti. Danes rumene zgodbe nabirajo klike, a podobno je bilo tudi nekoč. V 20. letih prejšnjega stoletja se je v severni triglavski steni zgodilo kar nekaj smrtnih nesreč, zaradi katerih je bilo precej debat, da bi v tisti steni prepovedali plezanje.       
 Črna kronika v gorah je bila zelo brana tudi pred stoletjem.
Peter Mikša
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC RTV SLO

Triglav ima v slovenskih gorah od vselej nesporni primat

Podkast Številke (99)
28. april 2017 ob 06:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ena izmed ključnih zgodb Triglava je brez dvoma o Jakobu Aljažu, ki je ob koncu 19. stoletja za vsega goldinar kupil vrh Triglava in na njem vizionarsko postavil stolp.

Ta teden na podkastu Številke gostimo zgodovinarja in alpinista Petra Mikšo, ki je pred nekaj tedni izdal knjigo Triglav. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi. Vabljeni tudi, da se nam 9. maja pridružite na snemanju 100. epizode Številk.


Zanima ga življenje ob mejah

Peter Mikša je asistent na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ena izmed njegovih tem preučevanj je obdobje druge svetovne vojne, kjer pa ga ne zanimajo vojaški obračuni, ampak "življenje ljudi ob mejah". "Čas 1941-1945 je specifično obdobje, ko je bila današnja Slovenija razdeljena na več območij. Zanima me primerjanje življenja ob eni in drugi meji, zastraženost mej. To je teren, s katerim se trenutno ukvarjam."

Gore je spoznal v srednji šoli
Otroštvo je preživel v Rogaški Slatini, ki ni gorata: "To je res bolj vinogradniška dežela, polna hribčkov, primernih za pohodništvo. Srednjo šolo sem obiskoval v Ljubljani, kjer sem spoznal alpinizem. Vpisal sem se v alpinistično šolo, obiskoval sem plezališče Turnc, prišel sem v to družbo in začel resneje zahajati v hribe. Ti so me navdali s takim užitkom, da sem pozneje svoj hobi združil s poklicem zgodovinarja." V doktorski nalogi je tako popisal alpinizem na Slovenskem, to vsebino je pozneje predelal in jo skupaj z Urbanom Golobom pretopil v monografijo Zgodovina slovenskega alpinizma.

Dve prevladujoči teoriji o nastanku imena
Posebno mesto brez dvoma zaseda Triglav. Danes ni nedvoumno jasno, kako je slovenski očak dobil ime. "O tem obstaja več teorij. Ena je čisto preprosta in pravi, da naj bi Triglav staroslovansko božanstvo, po katerem je ime dobila gora. Druga zgodba pa je povezana z lokacijo. Triglav je z določenih strani videti kot triglava gora in naj bi po tem dejstvu dobil ime. A v zapisih ni nikjer točno določena zapisana razlaga. Zato se sam izogibam končni postavitvi imena," je previden avtor.

Takoj je bilo jasno, da je Triglav najvišja gora
Ko se je pozornost raziskovalcev v 18. stoletju začela dotikati tudi gora na Kranjskem, je Triglav takoj dobil primat. "Na začetku 18. stoletja se je zelo razvila kartografija. Prej so bile gore označene le kot neke krtine na kartah. Kartografija se je v tem času zelo razvila. V tem času je bil Triglav že poznan, hkrati pa je bilo tudi zabeleženo, da je to najvišja gora na Kranjskem. To nam daje slutiti, da so takratni poznavalci gorskega sveta Triglav takoj prepoznali kot najvišjo goro na tem območju," je razložil Mikša.

Storžič - prvi dokumentiran pristop
Triglav sicer ni bila prva res visoka gora, ki je bila osvojena, a je prednjačila v vseh pogledih, zgodovinar je takole orisal začetek osvajanja slovenskih gora: "Prvi dokumentirani pristop v slovenskih gorah je bil Storžič, ki ga je leta 1758 osvojil Giovanni Scopoli, zdravnik v Idriji. Naslednje leto je bil Scopoli tudi na Grintavcu. Leta 1778 je omemba prvega vzpona na Triglav. Od takrat pa do 1850 imamo dokumentiranih pristopov na sedem vrhov, v istem času pa prek 20 pristopov na Triglav. Ta je bil torej absolutno v središču zanimanja."

Zois razpisal nagrado za osvojitev Triglava
Zdravnik Baltazar Hacquet je leta 1777 neuspešno naskakoval najvišji slovenski vrh. Leto pozneje je slovenski podjetnik in mecen Žiga Zois razpisal nagrado za osvojitev vrha. Angažiral je zdravnika Lovrenca Willomitzerja, ki je s tremi domačini (rudarja Luka Korošec in Matevž Kos ter lovec Štefan Rožič) vrh tudi osvojil. A motivi še danes niso popolnoma jasni: "Glavna težava je v tem, da so bohinjski zapisi - v katerih je bila zapisana korespondenca vseh vpletenih v ta podvig - žal izgubljeni. Zgodbo o prvem pristopu smo tako izvedeli šele iz povzetka teh zapisov 20 let kasneje. Ne vemo, zakaj naj bi Zois razpisal nagrado. Lahko sklepamo, da je bil obveščen o poskusih Hacqueta, ki je bil Zoisov dober znanec, saj sta si dopisovala."

Osvajanje gora so si lahko privoščili le premožni
Mikša organizacijo tedanjih odprav vidi tudi v osvajanju Himalaje, kamor so pristopili premožni ljudje z zahoda in najeli domače šerpe: "Zgodba je podobna. Najprej so v gore prišli premožni ljudje, saj si to le oni lahko privoščijo. To so bili plemiči, duhovniki in premožni ljudje (trgovci), ki so najeli gorske vodnike. To so bili domačini, ki so šli v gore zaradi zaslužka. Tako je bilo tudi v Himalaji pred stotimi leti, ko so se začele prve uspešne odprave. Domačini so bili navajeni na življenje v težkih okoliščinah in so bili tudi najbolj zaslužni za osvojitev teh gora. Ostali alpinisti so "samo" plezali."

Pomembna vloga Aljaža v "boju za gore"
Med duhovniki, ki so začeli zahajati v gore, je treba omeniti Valentina Vodnika in Valentina Staniča, posebno mesto v zgodovini pa zaseda Jakob Aljaž, ki je igral pomembno vlogo v boju z Nemci pri osvajanju gora. "Slovenci so ustanovili svoje planinsko društvo, ki si je zadalo nalogo, da bo gore spet priborila nazaj. Šlo je za notranji imperializem. Skušalo se je pridobiti nazaj nekaj, kar je že pripadlo Slovencem. Gore so si lastili tudi Nemci, Triglav je bil za njih 'Altvater'. Triglav je od nekdaj vse najbolj zanimal, zato je pritegnil pozornost tudi Nemcev. Vsi so želeli najprej priti pod to goro. Zato so Nemci gradili svoje poti in koče pod Triglavom. Tam so bili samo nemški napisi," je začetno nemško premoč opisal Mikša.

Vrh kupil za vsega en goldinar
Ključna je bila poteza Aljaža, ki je najprej za vsega en goldinar kupil vrh Triglava, Mikša je povzel, da je duhovnik takoj vedel, kakšne načrte ima z vrhom gore: "Imel je dobre odnose tako z Nemci kot s Slovenci, zato mu je uspelo vrh kupiti za en goldinar (danes naj bi to bilo okrog 20 evrov). Šlo je za klasično markiranje prostora, v tem primeru je bila to sploh najvišja možna markacija. Takrat so Nemci gradili svoje poti, Slovenci svoje. Enako je veljalo tudi za koče, ki so bile med seboj oddaljene tudi za vsega nekaj 100 metrov. Danes bi bilo to popolnoma nepotrebno, a takrat je bilo to pomembno. Ko je Aljaž postavil stolp, je boj prevesil na slovensko stran. Napis Aljažev stolp je sploh prvi zapis v slovenskem jeziku v triglavskem pogorju."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknete lahko tudi na spodnjo sliko), v katerem Peter Mikša razmišlja o številnih tematikah: o pregovoru Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor, kakšen odnos ima do številk, pomenu gora v daljni preteklosti, Hanibalovem prečkanju Alp, kako zahteven je bil prvi pristop na Triglav, kaj meni o morebitni selitvi Aljaževega stolpa v muzej, kako se spominja Urbana Goloba, kakšno vrednost ima slovenski alpinizem v svetovnem merilu, kakšen vpliv ima splet pri alpinizmu ...

VIDEO
Številke: Aljažev goldinar za Triglav vreden zlata

Glasbeni izbor Petra Mikše: U2 - Who's Gonna Ride Your Wild Horse

Slavko Jerič
Prijavi napako
Komentarji
V_kot
# 28.04.2017 ob 08:44
Spet tema, da se lahko bralci skegamo.
20 komentarjev pa bomo v letu 41.
amigo
# 28.04.2017 ob 11:28
&Celt
To, da je Aljaž kupil vrh Triglava, je natolcevanje za nevedne: če bi kdo hotel Triglav imeti, bi ga imel!!!

Aljaž je kupil vrh Triglava, to je zgodovinsko dejstvo. Je pa Avstroogrska bila pravna država in so pogodbe veljale, ne pa kot v današnji Sloveniji. Ne vem kako lahko trdiš nekaj, kar ne odgovarja resnici.
Celt
# 28.04.2017 ob 09:36
Danes ni nedvoumno jasno, kako je slovenski očak dobil ime.

Ni potrebno biti tako previden... primerjalna metoda nam pokaže da je po celotni Evropi veliko vrhov, ki nosijo ime po tri-glavem božanstvu. Izvor poimenovanja je torej znan.
zokizaver666
# 28.04.2017 ob 15:18
Mater, veza - si zatežen. Daj iz naftalina potegni npr. Ruse, ki so za bagatelno ceno prodali Aljasko ... Kako, da se ni nihče pritožil?

Hvala bogu, da so Aljaž in občina Dovje "nategnili" Nemce. Vidi se, da v resnici nimaš kaj dosti pojma o ponemčevanju v tistem času, da ne veš kakšnim pritiskom so bili izpostavljeni Slovenci. In Aljaž jih ni "nadmudril" samo z Aljaževim stolpom. (npr. zidava na Kredarici - Slovenska koča "nad" "Nemško" sedanjo Staničevo kočo, triangulacijsko znamenje pod Aljaževim stolpom, ali pa tista, ko so Nemci Aljaža tožili in se pomirili ob misli, da "rja Aljažev stolp kmalu sne" ...)
Če bi imeli več takih mož v svoji zgodovini, bi nam bilo laže.

Najboljši komentar pa je podal V_kot - zaradi take teme smo se Slovenci pripravljeni skregat. To je to. Zato smo tam, kjer smo.
Pametuje lahko vsak, pa čeprav nima pojma o zadevi!
Benten
# 28.04.2017 ob 09:48
Gore rad gledam, nikakor pa ne maram hoditi po njih. Predvsem pa sem ponosen, da ne motim živalstva, rastlinstva, ne smetim in kakorkoli onesnažujem ali motim lepo naravo.

Glede na to, da se bo zdaj usul plaz minusov in zatrjevanj, da komentatorji že ne smetijo po naših gorah - ker vsako leto izvedejo veliko čistilnih akcij, nekdo že mora in to najbrž niso samo Čehi.
Dux Ursus
# 28.04.2017 ob 07:02
Zanimiv članek.

Imam pa eno pripombo v kontekstu "najvišje gore na Slovenskem". Slovenija ni samo nekdanja Kranjska!

Pa še eno retorično vprašanje. Jakob Aljaž je konec 19. stoletja KUPIL vrh Triglava. Čigavo je danes lastništvo Triglava in na kakšen način se je to zgodilo?
eMZe
# 28.04.2017 ob 14:35
@veza
Kaj je narobe?
Če je bil župnik, potem menda baje morda ni imel otrok. Po smrti je torej lastnik postala župnija ali pa nekdo po oporoki.
Poglej v Zemljiško knjigo, kdo je lastnik parcele 2171:0-1484/0011 oziroma
1484/11 v KO Dovje. Podatek je javen. Izveš tudi zgodovino, ko je kdaj postal lastnik in upravitelj. Vrednost zemljišča s stavbo vred je ocenjena na manj kot 700 EUR...

In vsi "vrh je na Primorskem": DA, vrh spada pod občino Bovec, UE Tolmin, KO Trenta leva (brez heca!). Aljažev stolp pa je severno od uradnega vrha. Je res najvišja točka, a je umetno narejen.
veza
# 29.04.2017 ob 14:07
Tudi tebi želim, da greš malo ven, na sonce. Mi, z družino ravnokar odhajamo. Juhej!!

jaz sem že zunaj, lep dan se je naredil, ja, zanimajo me podrobnosti, zakaj ni kar občina Dovje podarila vrh Triglava Slovenskemu planinskemu društvu, prebral sem že vse o Aljažu, on na preprost način to opisuje, mene pa zanimajo tehnikalije tega postopka, nočem se kregat, sem samo vprašal, mogoče bi kdo to znal razložit...
Status Slovencev v Habsburški monarhiji je bil tak, da smo bili pravno enakopravni vsem ostalim, imeli smo svoje šole in ustanove, celo svoje polke in marsikaj, v praksi pa je bilo drugače, kot danes, tudi danes en prebivalec Haloz ali Trente ali Pohorja nima takih pogojev kot tisti iz LJ kotline!
stotrideset
# 28.04.2017 ob 22:40
Ne vem sicer, čemu izdaja knjige Triglav, ko pa imamo čudovito knjigo s Kugyevim priokusom "Pet stoletij Triglava" z bogato in pestro vsebino in nekaj vrhunskimi fotografijami.
Sem imetnik ene od teh knjig....

gorski pozdrav!
Hijena
# 28.04.2017 ob 07:27
@ Dux Ursus

Vrh Triglava je v lasti države. Google ve, njega vprašaj.
Se pa strinjam, da so gore tudi izven Gorenjske, npr. Koroška in Štajerska imata tudi lepe in visoke vrhove.
zokizaver666
# 29.04.2017 ob 12:59
stotrideset - Kugyjeve knjige so seveda odsev njegovega časa (tudi njegove ostale so vredne branja, če želiš, da si širiš planinska obzorja). S svojim pisanjem je "odpiral" naš gorski svet tujim obiskovalcem (in bralcem).
Ampak zgodovinarji novejšega časa imajo precej več virov, s katerimi si lahko pomagajo pri pisanju. Vsebina je zato lahko bolj natančna. Da ne govorim o jeziku. Tudi tehnika (fotografija, tisk) je mnogo boljša, kot je bila v 60-ih letih, ko smo natisnili večino Kugyjevih knjig.
Sam zelo podpiram nastajanje novih knjižnih del s planinskega področja. In marsikaj od tega tudi kupim. :-) Seveda pa spoštujem (in berem) te starejše avtorje.
Lep vikend ti želim!
zokizaver666
# 29.04.2017 ob 12:47
veza - zelo dobro poznam našo planinsko zgodovino.
Že iz tvojega stavka "...me zanima, kako so se stvari odvijale naprej, in tehnično gledano, če je bil prej vrh Triglava v lasti občine, je bil tudi naš, ..." se vidi, da bi rad iz ene lepših zgodb "naredil afero". In potem pišeš, da bi se eni radi kregali ... O sancta simplicitas!

Naš? Ti sploh veš, kakšen je bil status Slovencev v AO monarhiji?
Kako so se stvari odvijale naprej? Jakob Aljaž je podaril sam stolp Slovenskemu planinskemu društvu ... Sicer pa - preberi si Aljaževe spomine (Planinski vestnik). So dostopni na spletu.

Tudi tebi želim, da greš malo ven, na sonce. Mi, z družino ravnokar odhajamo. Juhej!!
veza
# 28.04.2017 ob 14:57
eMZe
# 28.04.2017 ob 14:35

malo si pomešal komentarje, glede sedanjega lastništva in kje leži vrh Triglava, me ne zanima prav nič, zanimiva pa se mi zdi ta kupčija, recimo, zakaj ga niso Nemci kupili, očitno je šlo za prebrisano potezo občinskih mož in Aljaža, in še nekaj, če je bil prej v lasti občine, je bil tudi "naš", ta postopek pa se mi tudi zdi precedenčen, zakaj se ni knihče pritožil nad nizko kupnino in netransparentnostjo...
Lupo
# 28.04.2017 ob 11:31
Ko se je pozornost raziskovalcev v 18. stoletju začela dotikati tudi gora na Kranjskem, je Triglav takoj dobil primat.

Vrh Triglava ni na Kranjskem. Je na Primorskem!
Dr. Kumrovec
# 28.04.2017 ob 09:54
Triglav ima neizmeren potencial v vsakem pogledu - kulturno, znanstveno, turistično, socialno. Država bi morala Triglav vnesti v Ustavo in mu s tem zagotoviti ustrezno ustavnopravno zaščito za nadaljni razvoj.
veza
# 28.04.2017 ob 22:01
zokizaver666
# 28.04.2017 ob 15:18

hudo je, ko se bi eni samo radi kregali, ne razumete pa ničesar, ravno zato, ker so nam Nemci težili, me zanima, kako so se stvari odvijale naprej, in tehnično gledano, če je bil prej vrh Triglava v lasti občine, je bil tudi naš, pojdi malo ven na sonce in dihaj globoko, gotovo ti primanjkuje kisik!
veza
# 28.04.2017 ob 08:23
Vrh kupil za vsega en goldinar
Ključna je bila poteza Aljaža, ki je najprej za vsega en goldinar kupil vrh Triglava,


toej, če ga je kupil, ga je moral nekdo prodati, očitno so mu to na občini Dovje dovolili, pravzaprav, če gledamo iz pravnega vidika, šlo je za premišljeno krajo skupnega premoženja, ne vemo pa, kako so to speljali, danes bi morala viseti ponudba en mesec na oglasni deski in še bi imeti zbiranje ponudb ali licitacijo...
Jocipros
# 28.04.2017 ob 09:39
Ena izmed ključnih zgodb Triglava je brez dvoma o Jakobu Aljažu, ki je ob koncu 19. stoletja za vsega goldinar kupil vrh Triglava in na njem vizionarsko postavil stolp.
In ga je kupil brezzvezno, saj če ne bi bilo Mihajla Pupina, ki je pridobil ozemlje Sloveniji nazaj, bi danes vrh Triglava imeli Italijani. Po drugi strani pa nam nihče drug ne posega v slovensko zgodovino, razen nas samih, ko izgubljamo ozemlje zaradi Hrvaške, zaradi Avstrijcev gotovo ne! To, da je Aljaž kupil vrh Triglava, je natolcevanje za nevedne: če bi kdo hotel Triglav imeti, bi ga imel!!!! Naj si Petri Miklše in podobni to zataknejo za klobuk...
Kazalo