Ture avanture
Berlin
Gentrifikacija v Berlinu se odvija po istem vzorcu, kot ga poznata na primer London in New York. Določeni predeli mesta s prihodom umetniške scene postanejo trendovski, cene nepremičnin poskočijo in umetniki si posledično tam ne morejo več privoščiti strehe nad glavo. Foto: EPA
Klaus Wowereit
Še leta 2003 je takratni župan Klaus Wowereit Berlin opisal kot "reven, a seksi". In ni se motil. Foto: EPA
Kreuzberg
V Berlinu je na voljo približno 900 subvencioniranih ateljejev, ocenjuje pa se, da bo v doglednem obdobju potrebnih še nadaljnjih 4.000. Za vsak subvencioniran atelje, ki ga oddajajo, se v povprečju prijavi 10 umetnikov. Za ateljeje, ki se nahajajo v bolj zaželenih okrožjih mesta, kot je na primer Kreuzberg, se kdaj prijavi tudi po 90 umetnikov. Foto: EPA

Dodaj v

Berlin in gentrifikacija: nemška prestolnica vse dražja in vse manj seksi

V Berlinu naj bi živelo okoli 8.000 umetnikov
10. oktober 2018 ob 14:53
Berlin - MMC RTV SLO

V obdobju po padcu zidu je Berlin za umetnike postal še privlačnejši kot nekdaj, saj jim je tamkajšnje življenje zagotavljalo poceni najemnine, velike prazne stavbe, živahno dogajanje v polju subkultur in ne nazadnje tudi svobodno vzdušje. V zadnjih letih pa se položaj naglo spreminja.

Skozi leta se je Berlin uvrstil takoj za New York, ki se ponaša s statusom najpomembnejšega svetovnega središča za umetniško produkcijo. Vendar se vse več umetnikov zaradi naraščajoče gentrifikacije iz nemške prestolnice izseljuje; gre za pojav, ki je zaznamoval že tudi umetniški sceni Londona in New Yorka.

Najhitreje rastoče cene nepremičnin na svetu
Berlin se je v zadnjih desetih letih znašel v primežu nepremičninskega razcveta s poskočnim višanjem cen, ki je seveda načelo njegovo privlačnost za umetnike. Lani je to mesto imelo najhitreje rastoče cene nepremičninskega trga na svetu, saj so zrasle tudi za 20,5 odstotka v enem letu, so sporočili iz angleškega podjetja za nepremičninsko svetovanje Knight Frank.

Kaj to pomeni za umetnike, ki jih po ocenah v Berlinu živi okoli 8.000? Za večino je položaj akuten, saj pretežno živijo v revščini. Nedavna raziskava Inštituta za razvoj strategij, ki je zajela več kot 1.700 berlinskih umetnikov, je pokazala, da le eden od desetih zasluži zadosti, da lahko živi od svojega umetniškega ustvarjanja. Okoli eden od petih pa za svoj atelje plačuje med 50 in 100 odstotki več, kot je v letu 2010.

Nekdaj revno, a seksi večmilijonsko mesto
Gentrifikacija, ki vse bolj zajema to večmilijonsko mesto, je ogrozila prav tisto, kar je prvenstveno privabilo umetnike: trendovska nenavadnost in ustvarjalna razdejanost ter poseben šarm, ki je leta 2003 spodbudil takratnega župana Klausa Wowereita, da je mesto opisal kot "revno, a seksi".

Število prebivalcev se na letni ravni povečuje za 40.000, gradnja novih stanovanj pa številk ne dohaja. Trenutni župan Michael Müller pretehtava celo, da bi prepovedal nakup nepremičnin za tujce, da bi na ta način zaščitil cenovno ugoden življenjski prostor za domačine. "Nismo več tako revni, a še zmeraj seksi," je dejal v enem izmed nedavnih intervjujev.

Gentrifikacija se odvija po istem vzorcu, kot ga poznata torej London in New York. Določeni predeli mesta s prihodom umetniške scene postanejo trendovski, cene nepremičnin poskočijo in umetniki si posledično tam ne morejo več privoščiti strehe nad glavo. Berlinski senat sicer subvencionira najemnine za delovne prostore za umetnike vseh disciplin v višini približno 7,3 milijona evrov letno. Ob tem pa na leto vloži okoli sedem milijonov evrov za pridobitev, pretvorbo namembnosti in obnovo ustreznih prostorov za umetnike.

Nuja po vzpostavljanju novih prostorov
V Berlinu je na voljo približno 900 subvencioniranih ateljejev, ocenjuje pa se, da bo v doglednem obdobju potrebnih še nadaljnjih 4.000. Za vsak subvencioniran atelje, ki ga oddajajo, se v povprečju prijavi 10 umetnikov. Za ateljeje v bolj zaželenih okrožjih mesta, kot je na primer Kreuzberg, se lahko prijavi tudi po 90 umetnikov.

Berlinski sekretar za kulturo Klaus Lederer si je vzpostavitev novih prostorov za umetnike zadal kot eno od svojih prednostnih nalog. Vendar ima pri tem precej zvezane roke, saj mesto že od 90. let minulega stoletja bremeni zadolženost, mestna oblast pa je prodala veliko stavb, ki so bile v javni lasti.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
DAbears
# 10.10.2018 ob 16:14
Cene berlin lublana ali chicago so precej podobne v najemninah in neprimicninah
Kaj pa place ?

Jaz sem se zelel vrnit v slovenijo in v ljubljani vzet v najem poslovni prostor ko sem izvedel da me bo kostala mesecna najemnina 8000 evrov sem enostavno give up
Za to ceno lahko dobim poslovni prostor v chicagu kjer je 8 miljonov ljudi + vsak dan turisti
Slovenija je lepa in zame en lepsih kosov zemlje za zivet ampak stroski zivljenja in place so zame skregani v vsakih pogledih
Ce je minimalna placa 700 evrov
Eno sobno stanovanje nebi smelo bit vec kot 100 evrov mesecno
katiah
# 10.10.2018 ob 15:09
Dokler bodo bogatasi (med njimi tudi tujci) lahko kupovali tretjo, cetrto, peto nepremicnino bo to problem. Samo kupujejo nepremicnine kot sredstva za vlaganje, in jih nato ali puscajo prazne ali pa oddajajo za visoko ceno. London je lep primer, kjer je polno ogromnih praznih his, ki so jo pokupili (kot primer) bogati Rusi, medtem pa folk potuje uro in pol iz obrobja Londona, da gre v sluzbo, ker si ne morejo privoscit najemnine v mestu ali pa so prisiljeni zivet s petimi drugimi ljudmi, da skupaj napraskajo denar..
bbq
# 10.10.2018 ob 15:38
Ljubljana ni nic cenejsa od Berlina oz. Berlin nic drazji od Ljubljane, kaj vam to pomeni?
Vprasajte se ..

Potem izracunajte kaj vam nudi Berlin in kaj Ljubljana in koliko vam na koncu ostane? Razliko oz. zakljucek potegnite sami
delfino_
# 11.10.2018 ob 15:13
Ravno zaradi tega so na Dunaju uvedli po okrožjih zgornjo mejo, do katere se lahko še dvignejo najemnine. Spet pametnejša poteza kot pa to nenehno izžemanje ljudi prek najemnin, ki je predvsem značilen za anglosaksonski kapitalistični svet, po kateremu se je Nemčija vedno rada zgledovala.
PONOS
# 11.10.2018 ob 10:06
katiah
Težava ni v naložbi v nepremičnine,vlagatelji imajo tudi rizik padca.
Težava je v sistemu obdavčevanja.Vsaka nepremičnina ki se koristi kot naložba oziroma dobiček bi se morala višje obdavčit.Se pa to ne bo zgodilo ker se ščitijo.
mattyy
# 10.10.2018 ob 21:33
Saj finta Berlina je ravno v tem, da ni takšen, kot ostala velika mesta. Greš v Pariz pa imaš nekaj tam, pa tam, pa tam, Berlin je pa vse eno mesto.
zugec
# 11.10.2018 ob 14:14
DAbears, v Sloveniji plačaš tisto, kar si sam že napisal in spoznal, to, da je Slovenija lepa in varna država. Trg se vedno prilagaja povpraševanju. Morda res v Chicagu dobiš enak poslovni prostor, ampak si eden izmed tisočih s tisto dejavnostjo in morda povsem neopazen. Kot rečeno, trg se vedno prilagodi.

Da gredo cene v Berlinu gor sploh ne čudi. Še samo bolj bodo šle, ker si veliko ljudi tam želi živeti. Ko temu ne bo več tako (pa vprašanje kdaj bo to), bodo pa spet padle. Gre za najprepreprostejšo logiko.
rubin
# 10.10.2018 ob 17:02
Ketiah, progresivna obdavčitev nepremičnin je magična beseda. Kot se na vodi nebi smelo ustvarjat profit enako bi moglo biti z nepremičninami. Naj ma kdor želi 100 stolpnic, vendar naj plača mastno da ima od njih minus in če je mazohist ne bo prodal...
kingeston
# 11.10.2018 ob 13:18
zakaj bi bilo tako potrebno obdavčiti prazne nepremičnine?
fafner
# 10.10.2018 ob 16:21
Osebno mi je bil Berlin vedno precenjen. Ne vem kaj folk vidi v Berlinu.
Sussudio
# 10.10.2018 ob 15:23
Kaj pa je tu novega? Preseneteljivega? Kaj pa je bilo za pričakovati od mesta ki je bilo 45 let glavno mesto ekonomsko zaostale republike DDR in nato postalo glavno mesto 80 milijonske razvite evropske države Zvezne Republike Nemčije?
Tudi Ljubljana se je v svojem malem spremenila. Od malo pomembnega mesteca ene najbolj zaostalih držav v Evropi do glavnega mesta male države na severu balkana.
Že samo statut glavnega mesto privede v mesto vse glavne državne insitucije, glavne sedeže številnih svetovnih podjetij, ambasade, konzulate... kar prinese za sabo denar in cene gredo navzgor.
Vedno je bilo tako in vedno bo.
Kazalo