Ture avanture
Terme
Alpska in termalno-panonska regija se lahko pohvalila z malenkost več gosti kot mediteranska regija. Foto: BoBo
Slovenija
Kako lahko Slovenija izkoristi naval gostov, ki se v poletnih mesecih po naših cestah vozijo proti jugu? Foto: Reuters

Dodaj v

"Domača naloga" Slovenije: kako enodnevne in tranzitne goste spremeniti v turiste?

Prenos kolesarske dirke po Sloveniji si je ogledalo 113 milijonov ljudi
19. oktober 2017 ob 11:41
Planica - MMC RTV SLO, STA

Slovenija je lani s turizmom zaslužila 2,3 milijarde evrov, a skoraj dve tretjini so bili enodnevni in tranzitni gostje. Poleg tega več kot polovica turistov pride k nam le v štirih poletnih mesecih.

"Prostora za rast turizma je še dovolj, vendar zunaj poletne sezone, v kateri turisti ustvarijo 52 odstotkov vseh prenočitev. Nadaljnja rast mora potekati v preostalih mesecih, in čas je, da dvignemo krila," je dejala direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak na Dnevih slovenskega turizma (DST) v Planici. Dodala je: "Slovenski turizem ima v zadnjem obdobju lepe rezultate. Lani smo presegli mejo 11 milijonov prenočitev in letos so te številke še boljše." Še bolj po njenih besedah veseli to, da se je vrednost izvoza potovanj letos do avgusta povečala za dobrih 10 odstotkov.

Osrednja Slovenija ustvari najmanj prenočitev
Od štirih makrodestinacij, ki jih opredeljuje nova strategija trajnostne rasti slovenskega turizma - alpska, termalno-panonska, mediteranska in osrednja Slovenija z Ljubljano - je najbolj sezonska alpska. Geografsko gledano, okoli 30 odstotkov prenočitev imata alpska in termalno-panonska regija, sledi sredozemska s 25 odstotki prenočitev, okoli 15 odstotkov pa jih ustvari osrednja Slovenija.

"Lani smo s turizmom zaslužili 2,3 milijarde evrov. Od tega so 63 odstotkov v strukturi priliva enodnevni in tranzitni gostje, katerih poraba pa je v zadnjem času precej upadla," je poudarila Pakova. Skoraj 40 odstotkov prihodkov so prinesli turisti, torej tisti, ki so pri nas tudi prenočili, njihova poraba pa stagnira."Izziv je torej spreobrniti enodnevne in tranzitne goste v turiste ter pri vseh povečati porabo," je povzela direktorica STO. Na to opozarja tudi dejstvo, da je prihodek na razpoložljivo hotelsko sobo lani pri nas znašal skoraj 40 odstotkov manj od povprečja v regiji.

Turistično leto ima 365 dni
Slovenija ima torej še prostor za rast in razvoj tako v obsegu - število prihodov turistov na prebivalca je v povprečju regije - še več pa v finančnem smislu. "Bistvo je oblikovanje produktov za 356 dni, za vse letne čase, zunaj glavnih turističnih destinacij in z višjo dodano vrednostjo," je poudarila Pakova.

Z novimi makrodestinacijami si slovenski turizem przadeva za bolj jasno in učinkovitejšo komunikacijo ponudbe države. Ta model namreč kaže konkurenčno prednost Slovenije v geografskih značilnostih in tako pomaga turistu, da se odloči, kam iti. Jasno opredeljuje tudi tipične produkte vsake regije - na primer doživetja na prostem za alpsko ali zdravje za termalno-panonsko regijo.

Še en cilj nadgradnje organizacije slovenskega turizma z makroregijami je krepitev povezav med lokalnimi turističnimi organizacijami in STO. "Definiranih je 34 vodilnih destinacij, ki imajo znanega nosilca - organizacijo - in ta je naš nosilni partner," je pojasnila Pakova. 34 vodilnih destinacij, ki so razporejene po vseh makroregijah, ustvari 97,8 odstotka vseh turističnih prenočitev.

Pakova je sicer poudarila še, da bo v destinacijah bistven premik od promocije in organizacije dogodkov k upravljanju destinacij.

V Slovenijo prišlo 900 novinarjev
Vlaganja v promocijo slovenskega turizma kažejo pomembne rezultate. V Zeleno shemo slovenskega turizma je vključenih 40 krajev in ponudnikov. V zadnjem letu se je Slovenska turistična organizacija skupaj s turističnim gospodarstvom predstavila v 30 državah sveta, še posebej so izstopali partnerstvo s turistično borzo ITB Berlin ter predstavitvi v ZDA in v Moskvi.

V zadnjih dveh letih je gostila skoraj 900 tujih novinarjev in drugih (medijskih) vplivnežev. Prenos kolesarske dirke po Sloveniji si je na televiziji Eurosport ogledalo 113 milijonov gledalcev, z digitalno kampanjo Make New Memories pa je Slovenska turistična organizacija dosegla 70 milijonov posameznikov. Prenovljeni osrednji turistični spletni portal je od lansiranja lanskega decembra obiskalo 1,75 milijona novih uporabnikov.

V prihodnje bo sicer največji del promocije usmerjen na italijanski, avstrijski, nemški, britanski, francoski in ruski trg, ki skupaj prinesejo polovico vseh turističnih prenočitev v Sloveniji.

A. P. J.
Prijavi napako
Komentarji
aaa
# 19.10.2017 ob 12:04
Poleg tega več kot polovica turistov pride k nam le v štirih poletnih mesecih.

Glede na to, da smo edina alpska država, ki nima niti enega pametnega smučišča, menda ne pričakujemo navala turistov pozimi.
grom-instrela
# 19.10.2017 ob 12:18
na desetine imamo zamolčanih svetovno pomembnih Slovencev, zakaj nebi njihovih domov in dosežkov ponudili gostom?

Imamo Rupnikovo linijo, imamo katakombe, ki so jih gradili paranoiki v socializmu,
imamo arheološka najdišča,
imamo na stotine kraških lukenj in strokovnjakov zanje in naravnih znamenitosti, endemitov, živalskih in rastlinskih

imamo kulinarične posebnosti
odlično vino
in še boljše pivo

imamo gasilske veselice veliko krat bolj zanimive od bavarskega pijančevanja,

imamo super teater (v prestolnici, Mariboru in Gorici), no, prav za prav imamo teater povsod, ki pa nima veli zveze s teatrom v Teatrih,

imamo precej unikatno bližnjo preteklost, imamo mite in legende, lahko smo malo Veneti, malo Iliri in malo Kelti, lahko smo pritepenci iz ruskih step ali navadni mešančki vseh, imamo precej samosvoje pravo.......
še zapori bi bilo zanimivi in padli angeli v njih, če bi znali iz tega narediti zgodbo

in imamo najbrž tudi vedoželjne turiste, ki bi jim vse to in še več lahko prodali......

Le obojega se nam ne posreči povezati tako, da bi vsaj izgledali zanimivi, če že nismo.

Ja, zdi se mi, da nam manjka predvsem zgodbe ali zgodb, saj le zgodbe delajo življenje, predvsem pa potovanja zanimiva.

Izvrstni pa smo v produkciji programov, strategij in predpisov, ki nam po pravilu bolj zagrenijo življenje kot nam delajo veselje.

Zgodbe tovarišija, zgodbe si izmislite in cirkus bo zaradi preveč gostov ne zaradi njihovega pomanjkanja, ker dobre zgodbe bolj odpirajo denarnice kot še tako "pametna" strategija.
zozozo
# 19.10.2017 ob 12:58
Pa še ena podrobnost:

Turistične table na avtocesti (tiste rjave) služijo temu, da turiste pritegnejo k ogledu lokalnih znamenitosti. Ker se mimo table pelješ 130 na uro, je izjemno pomembno, da se dobro vidi, kaj je na tabli predstavljeno, in da je vse skupaj videti privlačno.

Zato v sposobnih državah te table zelo konkretno dizajnirajo, na njih so pa zelo lepe risbe (domnevno od zelo dobrih risarjev). Pri nas so na teh tablah slabo kontrastne črno-bele fotografije, kjer se znamenitosti komaj razpoznajo, kaj šele, da bi bile videti privlačne.
el kondor prevc
# 19.10.2017 ob 12:47
"Lani smo s turizmom zaslužili 2,3 milijarde evrov. Od tega 63 odstotkov v strukturi priliva predstavljajo enodnevni in tranzitni gosti, katerih potrošnja pa je v zadnjem času precej upadla,"

Točno to je glavni problem. Ljubljana polna turistov, a ti bolj kot ne prodajajo svoja zijala in puščajo smeti. O zapravljanju pa ne duha ne sluha. Bolje, da ima Slovenija ima manj a bolj petične ter civilizirane goste, kot pa masovni turistov, ki vse prinesejo s seboj.
anny22
# 19.10.2017 ob 13:21
To vpijemo že dolgo. V Ljubljani je vsak trenutek parkiranih 12 tujih avtobusov, a se razen za kakšno kavo ali sladoled ne pozna veliko v blagajni.
Kar dobimo so budget gosti in nahrbtnikarji. Gostom z globjo denarnico je potrebno ponuditi celovito doživetje, česar pa pri nas (še) ni.
jabovko96
# 20.10.2017 ob 00:03
Problem slovenskega turizma je, da nima tradicije in posebnosti. Treba si je izmisliti cim vec budalasrin v smislu fontana piva in naplesti cim vec zgodb. Treba je popestriti nocno dogajanje v prestolnici in ponudbo po posameznih pokrajinah. Turisticne kmetije so globoko podcenjene. Treba je graditi na miru, kvaliteti in buticnosti.
henrik.r
# 19.10.2017 ob 12:57
Krivi smo slovenski turisti, ki poleti hodimo na Bled delat gužvo. Oktobra pa nihče noče v jezero. Saj so nam lepo povedali...
Da bi pa obvoznico zgradili in malo razbremenili promet... ne to pa ne... toliko realnih problemov. Poleti bo itak gužva, izven sezone pač ne. Torej - zakaj bi gradili obvoznico?
Jurčič
# 19.10.2017 ob 12:32
trenutno je večji problem kako poleti zagotoviti dovolj kapacitet za turiste, saj so kampi, trgovine, lokali prepolni.....
sicer pa, če malo pogledate preteklost, komu so bile zadeve v turizmu dane v upravljanje (Bavčar, Jazbec,....), je tudi hitro jasno, zakaj nismo uspešnejši na tem področju...
Radoveden
# 19.10.2017 ob 14:10
Možnosti so, vizije pri odgovornih ni, realizacije pa še manj. Več gostov smo imeli, ker so jih imeli tudi drugi. Mi smo samo vagon v kompoziciji. Za kaj več smo pa preveč balkana. Sori, ampak tako pač je. Še vetrnih elektrarn nismo sposobni postavit, potem bomo pa to udobno industrijo premaknili iz svojih foteljev. Kaj si ja nor. Ni Slovenija država v kateri bi se bilo smiselno ukvarjat z zgornjim vprašanjem. Nismo država reform in izvrševanja naprednih vizij. Imamo radi da je tako kot je in kot nam servirajo.
grom-instrela
# 20.10.2017 ob 12:07
@yanker 20/10-17 8:41

zgodba je veliko, ni pa vse. Če ni izvirnosti tudi zgodba ne pomaga.

Čisto navadna zaplankanost onemogoči tako zgodbo kot inovativne, originalne, posebne rešitve, ki jih zmorejo nekateri, - sicer redki posamezniki, - ki pa jih nihče noče pošlušati ker

se ne skladajo s strategijami, doktrinami, programi....
predvsem pa interesi posameznikov, ki na ta način lahko ribarijo v kalnem
in se ob tem pridušajo, da nič ni tako kot bi moralo biti.

Turizem je tudi zakonodaja, turizem so tudi kafkanijanski birokrati, turizem so konec koncev tudi prostorske rešitve, ki bolj ovirajo in omejujejo vsakršno pobudo kot jo vzpodbujajo (spomnimo se samo razvpite blejske obvozne ceste z več kot 40. letno brado. Pa naj bi šlo za nacionalni biser?).

Hočemo biti zelena destinacija pa imamo najbolj neumne ptiče na svetu, ki bi takole, mimo grede storili smrt na vetrnici - zato ne gradimo vetrnic,
hočemo biti energetsko neodvisni in imeti zeleno elektriko, pa najdemo kup zakonskih omejitev za mini elektrarne tudi tiste na strehah lastnih hiš,
hočemo biti zelena destinacija pa smo kolesarsko slepo črevo Evrope - razen nekaj redkih nepovezanih območij,
hočemo biti zelena destinacija, pa ne zmoremo zgraditi niti ene sežigalnice odpadkov zaradi zaplankanosti. Pa jo imajo že sosedje sredi mesta kot kulturno znamenitost.

Imamo Rog in Metelkovo, ki sta žrtvi kapitalskih apetitov uradne kulturne politike in ambicije lokalnih šerifov, pa sta med marsi katerimi mladimi turisti iz širnega sveta, pa ne samo med mladimi, postavili to državo na zemljevid živih bolj kot zunanji minister in kopica diplomatov.....

Smo med najboljšimi destinacijami sveta za jadranje po zraku pa vsa naša ponudba sloni na aktivizmu posameznikov in piškavi regulativi,

imamo letališča z mizerno infrastrukturo, imamo letališče na obali, ki ne more vzletno pristajalne steze podaljšati za nekaj metrov zaradi nerazumljivih razlogov. Pa vsi vemo, da z letali prihajajo najboljši gostje. Pa se nikomur nič ne zgodi.

Včasih se (mi) zdi, da bi najraje imeli goste, ki bi jih že ob prihodu na recepciji obrali do kosti v imenu lepe narave in čistega zraka in in jih takoj nato nagnali drugam.

Ja, prodajamo jim mirno destinacijo. Pa največkrat mirna destinaccija ni nič drugega kot zaspano mrtvo mesto ali vas, kjer vsi turistični ponudniki ne premorejo enega samega spodobnega plesišča, enega samega športnega parka, enega samega povprečnega ansambla, ki bi kratkočasil tiste, ki so se ujeli v zaspanem okolju.

Še Lipico jemlje hudič, da ne govorim o Škocijanu, ki je pod zaščito UNESCA.

Naši vrli turistični uradniki po ministrstvih ( malček se je treba potruditi in pogledati njihov (ne)prispevek k turizmu, ko so vodili razne direktorate , LTO-je, turistične objekte...) pa o strategijah....

Vsi veliko razmišljajo kako se čim ceneje prešvercati na svetovni turistični zemljevid z budžetom, ki ga zmore ne preveč velika hotelska veriga,
zaradi pogoltne in ignorantske države pa celotna panoga ni sposobna zagotoviti dostojne plače niti najboljšemu barmanu ali natakarju.

Prav turizem je panoga, kjer se najbolj kaže vsa nesposobnost uradnikov, večnih turističnih kolobarnikov, brutalnost lastnikov in beda zaposlenih v turizmu.

Pa je ta ocena še mila glede na razmere v turizmu.

Če pa poslušaš bučke razno raznih sekretark po ministrstvih, vodilnih managerjev čudaških LTO jev se pa zdi, da je vse v najlepšem redu, vse tako kot mora biti, morebiti z majhnimi nebistvenimi popravki in kozmetiko, ki nas bo naredilaše bolj všečno, saj vsak dan vse bolje delamo in vse hitreje napredujemo.
Saj res napredujemo; vse več prisklednikov se obeša in pristavlja piskrček tej panogi, na koncu si celo komunalci izmislijo nek turistični pavšal in občinski redarji predpis s katerim bi lažje gulili turiste namesto da bi jim ponudili normalno urejena parkirišča in smetnjake ob njih. Ampak za to bi se bilo treba malček potruditi. To pa ne, ne, tako pa to pa ne gre.

Najbolj inovativni lokalni šerifi turistom svetujejo, da jih obiščejo - po sezoni, po možnosti peš s culo na rami, ker ni zagotovljenih parkirišč. Iz previdnosti pa naj se že doma olajšajo, ker so pozabili parkirišča opremiti z javnimi sanitarijami, famozni Dixi - ji pa so že po nekaj minutah neznosno smrdljivi in za marsi koga s malo slabšim želodcem - neuporabni.

Ampak komu mar. Mi smo taki kaveljci in korenine turizma.
Radoveden
# 19.10.2017 ob 14:15
Mi smo država, ki dlje od "morali bi" ne pride.
Radoveden
# 19.10.2017 ob 14:14
Rabimo strategijo za izvrševanje strategij. In za povrh še strategijo za nadzor strategije za izvrševanje strategij. Pa vsaj dve novi agenciji in pet nevladnih organizacij v pomoč.
Sussudio
# 19.10.2017 ob 22:18
Je že prav da cenimo lastno državo ampak jo precenjevat pa je tudi brezveze.
Kakšen razkošen turizem pa naj bo pri nas... Ljubljana je malo mesto z malim mestnih jedrom. Primerja se lahko z Bratislavo... že Gradec in Trst sta bolj veličastni.
Terme imamo a prav tako so po meri povprečnega turizma...
Že en češki Karlovy Vary pritegne več premožnih turistov kot pa vse slovenske terme, Ljubljana... nasploh cela Slovenija skupaj.
Kar je v Slovenijo nadpovprečnega so samo Julijske alpe in Postojnska jama. A žal ni to najboljši segment za iskanje premožnih turistov. Naj se od Avstrijcev kaj naučimo ne pa da sanjamo nekaj za česar nimamo pogojev.
el kondor prevc
# 19.10.2017 ob 12:57
Od tranzitnih gostov nimamo nič, ker smo avtoceste zgradili tako, da turiste porivamo po (časovno) najkrajši možni poti na Hrvaško.

Točno. Od dnevnih gostov tako ali tako nimamo ničesar. Pa tudi tisti ki tukaj nekaj dni prenočijo, izven hotelov, term ter Postonjske jame turisti praktično nič ne zapravljajo oziroma nimajo kje zapravljat.
zozozo
# 19.10.2017 ob 12:52
Od tranzitnih gostov nimamo nič, ker smo avtoceste zgradili tako, da turiste porivamo po (časovno) najkrajši možni poti na Hrvaško. Že če bi na avtocestnih počivališčih namesto enega Marcheja turist imel na izbiro pet ali pa tudi deset restavracij (poletne gužve so dovolj velike), bi od tranzitnih gostov pobrali vsaj dvakrat več denarja.
Peroz
# 20.10.2017 ob 14:15
Legalna trava, pa bo turistov, da se bo kar kadilo. :)
Kemik
# 19.10.2017 ob 18:14
Če se že gleda na to, da bi se turiste privabilo tudi na kateri drugi letni čas kot poletje, je barvita jesen sigurno prava za to, ker je tako posebna med letnimi časi. V Kanadi in ZDA celo obstaja in se je uveljavil izraz "leaf peeping tourism":

https://en.wikipedia.org
/wiki/Leaf_peeping

https://en.wikipedia.org
/wiki/Autumn_leaf_color


To se da uspešno tržiti predvsem na področjih, ki so tako ali drugače povezana z gozdom, parki in drugim rastlinjem. Eden perfektnih primerov je sigurno Velika planina, ki sem jo obiskal včeraj in je res čudovita na jesenske dneve s temi dodatnimi jesenskimi barvami:







http://www.rtvslo.si/ustvarjajmo2017/jesenske-barve-pod-veliko-planino/3672/
http://www.rtvslo.si/ustvarjajmo2017/kamp-ob-vznozju-velike-planine/3673/
Radoveden
# 19.10.2017 ob 14:22
Soni, ko bo obvoznica do Bohinja in ne do Gorij, pa ne rečem. Baše se vedno proti oz. iz Bohinja.
ABADON
# 21.10.2017 ob 17:53
Jao jao koliko pametnih spet na kupu. Skoda ker ne morete sprobat svojih idej in sposobnosti.
Ce vi v ljubljani vidite samo pobarvane kolesarske steze, je to vas problem. Turisti ocitno vidijo se kaj drugega.
Me zanima kje ste bili kaj sami kot turisti. In kje ste spali vec kot eno noc. Morje in smucanje ne velja.
forte-miha
# 20.10.2017 ob 16:21
zrihtajte ifrastrukturo Železnice
letališča, smučišča
Haloo
# 20.10.2017 ob 13:47
Zaposleni v turizmu so navdušeni nad pogoji dela (urniki) in plačilom za prijazne nasmeške, ki jih delijo iz srca.
prizemljen
# 20.10.2017 ob 13:05
Zadeti Derviš
je zapisal "Potreben je sprejem celovite Nacionalne Strategije ..."

Strategija se piše oziroma jom pišejo Hrvati in nam jo ob žegnu Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije oz. Direktorata za turizem predstavljajo v hrvaščini(!). Predstavljajo pa le nekakšne povzetke in oporne točke. Celote (ki je menda že napisana in v kateri so (ali bodo) baje že upoštevali (nešteto) popravkov, ki smo jih že ob prvih predstavitvah (zgolj povzetkov) predlagali) pa tisti, ki se res ukvarjamo s turizmom, kljub prošnjam in zahtevam še nismo videli (Vsaj nihče od meni znanih.)
V pisarnah Direktorata sedeči se ne ukvarjajo s turizmom. Oni so samo birokrati.
Miham
# 20.10.2017 ob 09:35
od Avstrije bi se lahko marsikaj naucili,
ti znajo narediti privlacno vsako malo stvar
ce nismo po mentaliteti ze prevec Balkanci in znamo prodati le edinstvene naravne lepote...postojnska+morje brez nasega vlozka
yanker
# 20.10.2017 ob 08:41
@grom-instrela
Odlično napisano. Pri nas vse preveč pozabljamo, da je tudi v turizmu največji delež ravno "zgodba" oz. marketing. Učite se od Batagelja in njegovi "zgodbi" o rojstvu novih človeških ribic.
Chopin
# 21.10.2017 ob 20:53
@grom-instrela, res je Slovenija ima to in se vec zanimivosti. Ampak dve stvari sta, ki manjkata:
1. namenitosti svetovnega slovesa
2. ponudba za druzine

Glede prve tocke tezko kaj naredis, Postonjsko jamo se ze danes dobro trzi.
Medtem ko glede druge, torej ponudbe za druzine z otroci bi bilo potrebno ogromno narediti. To je skupina ki zapravi najvec denarja in kljub temu da je vse zanimivo kar si napisal v komentarju nam, pa ni prav nic zabavno in zanimivo otrokom. Tako kot ni zanimiv adrenalinski turizem ali buticni. Otroci imajo radi zivalske parke, vodne parke, kopanje in urejene plaze na morju jezerih in rekah s spremljevalno ponudbo za otroke, neadrenalinske aktivnosti itd. To je za populacijo do 45 let in druzine pustijo najvec denarja po vseh statistikah. Razen top peticni gostje in top luksnuzni turizem ima visjo dodano vrednost, ampak za njih Slovenija ni zanimiva destinacija in tudi ni prakticno nikakrsne ponudbe.
Joker
# 20.10.2017 ob 20:06
Tale strategija z dvigovanjem kril je zelo inovativna. Bo prišlo več turistov, pa še nataliteta se zna popraviti.
henodarling
# 20.10.2017 ob 17:52
GROMINSTRELA, si se potrudil in dobro zadel. Bravo, to je komentar, konkretno velja!!!
borut-blas
# 20.10.2017 ob 15:12
ljubljana ima pobarvane pločnike, ki se jim reče kolesarske steze, ima sprehajališče ob ljubljanici z navitimi cenami ima seveda bazen tivoli, kjer lahko turisti občudujejo najbolj energetsko potraten bazen v evropi, predelan iz večjega v manjšega , poleg tega ima ljubljana tudi nogometni štadion.. ki je bil mišljen kot trgovski center pa propadain drugega, ki razpada ker se je gor usrala plečnikova deiščina ... itd
Otoček
# 19.10.2017 ob 18:52
Kako enodnevne in tranzitne goste spremeniti v turiste? Pristno slovensko ... s spotikanjem. Ce se med sabo, zakaj ne bi se tujce.
zapravico
# 21.10.2017 ob 13:14
Sobe oddajat za pol cene pa bo
Soni
# 19.10.2017 ob 14:15
henrik.r
Če si mislil obvoznico okoli Bleda, se ta že pripravlja, tako da bo potem na Bledu še lepše za turiste in tudi za tiste, ki se vozimo naprej v Bohinj in okolico.
Zadeti Derviš
# 19.10.2017 ob 13:02
Masovni turizem je pase. Potreben je sprejem celovite Nacionalne Strategije za dosego prepoznavnosti za privabljanje petičnežev in drugih pripadnikov mednarodnega jet-seta. Seveda ne bo šlo brez vertikalnega partnerstva za trajnostni razvoj slovenskega turizma, tako na ravni lokalnih skupnosti kot države!
Kazalo