Ture avanture
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 17 glasov Ocenite to novico!
V zgodovini slovenskega in nekoč jugoslovanskega filma je bilo največ filmskih projektov v Sloveniji posnetih v Piranu in Posočju. Foto: BoBo
Filmski ustvarjalci sicer najpogosteje iščejo lokacije, ki bodo navdušile oziroma očarale potencialnega gledalca filma. "Lahko jim rečemo tudi nekakšne idilične razglednice in Slovenija ima teh kar nekaj," je poudarila Mojca Planšak. Tak primer so Logarska dolina, Piran, Blejsko jezero in Predjamski grad (na fotografiji). Foto: BoBo
Tudi v zadnjih 10 letih je bilo pri nas posnetih kar nekaj tujih filmov, med drugim je bilo zelo odmevno snemanje filma Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan iz leta 2008, večji del so posneli v dolini reke Soče. Foto: BoBo
Filmski turizem pripomore k večji in trajnejši prepoznavnosti Slovenije ter ponuja gospodarske priložnosti za razvoj na številnih področjih, ki so sestavni del filmske industrije. Foto: BoBo

Dodaj v

Filmski turizem v Sloveniji: najbolj očarajo Logarska dolina, Piran, Blejsko jezero ter Predjamski grad

Država ponuja tudi denarna povračila
7. maj 2018 ob 19:17
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Letos bodo na filmskem festivalu v Cannesu znova predstavljali Slovenijo kot privlačno destinacijo za filmske ustvarjalce, ki jim od lani država ponuja tudi denarna povračila.

Slovenski filmski center (SFC), Slovenska turistična organizacija (STO) in ministrstvo za kulturo so ponudbo naše države za tuje filmske ustvarjalce že lani predstavili na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, kar je prinslo rezultate. "Tako so lani pri nas snemali producenti iz Velike Britanije, Irske, Koreje in Italije," je naštela Mojca Planšak s SFC-ja in dodala, da so lani za ukrep povračil porabili nekaj več kot 600.000 evrov.

Najbolj priljubljena sta Piran in Posočje
V zgodovini slovenskega in nekoč jugoslovanskega filma je bilo največ filmskih projektov v Sloveniji posnetih v Piranu in Posočju. Tudi v zadnjih 10 letih je bilo pri nas posnetih kar nekaj tujih filmov, med drugim je bilo zelo odmevno snemanje filma Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan iz leta 2008, večji del so posneli v dolini reke Soče. Ustvarjalci so namreč iskali naravne lepote, podobne Novi Zelandiji, kjer je bil posnet prvi del filma.

Filmski turizem pripomore k večji in trajnejši prepoznavnosti Slovenije ter ponuja gospodarske priložnosti za razvoj na številnih področjih, ki so sestavni del filmske industrije. Večja prepoznavnost lokacij skozi film dviguje tudi interes za obisk Slovenije in njenih destinacij, je povedala Planšakova.

Vsako leto milijon evrov za povračila
SFC je lani začel izvajati ukrep denarnih povračil. Višina denarnega povračila znaša do 25 odstotkov skupno priznanih stroškov za izvedbo (post)produkcije posameznega projekta, porabljenih na ozemlju Slovenije - gre na primer za stroške avtorskih honorarjev, prevoza, najema scenske tehnike ter prenočitev in prehrane ustvarjalcev filma. Vsako leto je na voljo milijon evrov.

Logarska dolina, Blejsko jezero in Predjamski grad
Filmski ustvarjalci sicer najpogosteje iščejo lokacije, ki bodo navdušile oziroma očarale potencialnega gledalca filma. "Lahko jim rečemo tudi nekakšne idilične razglednice in Slovenija ima teh kar nekaj," je poudarila Planšakova. Tak primer so Logarska dolina, Piran, Blejsko jezero ter Predjamski grad.

Privlačne so tudi unikatne lokacije, ki jih drugod po svetu ni, kot na primer Postojnska jama ali Velika planina. Velikokrat pa filmski ustvarjalci iščejo tudi lokacije, ki so podobne lokacijam v neki drugi državi ali regiji - tak primer so Alpe ali urbana Ljubljana.

Pričakovanja filmskih ekip so velika, je ob tem poudarila sogovornica. "Filmske produkcije, ki pridejo snemat v Slovenijo, običajno prihajajo iz razvitejših območij in pričakujejo enak standard v Sloveniji," je pojasnila.

Dobra organizacija produkcijske ekipe
Bistveno je, da dejanske lokacije ne odstopajo preveč od fotografij, ki so bile osnova za pridobitev filmskega projekta. Nujna je tudi dobra organizacija produkcijske ekipe ter izpolnjevanje dogovorjene izvedbe z naročnikom filma, zelo pomembna je tudi tehnična izvedba in usposobljenost filmske ekipe. V Sloveniji smo na tem področju v zadnjih letih izjemno napredovali, tako številčno kot tudi v smislu kakovosti, je še razložila Planšakova.

Seveda pa so pomembne tudi postranske storitve, kot sta nastanitev in prehrana, ki poskrbijo za udobje filmske ekipe.

Pridobivanje ustreznih dovoljenj
Pred snemanjem morajo sicer filmski ustvarjalci pridobiti ustrezna dovoljenja. Marsikje ni dovolj le dovoljenje lastnika nepremičnine, ampak je predvsem za snemanje v mestih ali na primer v Triglavskem narodnem parku treba pridobiti dodatna soglasja. Za zaporo cest ali postavitev logistične baze je velikokrat treba izdelati elaborate, ki opredelijo logistične rešitve pri snemanjih - pogosto gre namreč za velike ekipe z več tovornjaki opreme in drugimi posebnostmi.

V zadnjem obdobju se pri večini projektov uporablja tudi snemanje z brezpilotnimi letalniki (droni). "V Sloveniji imamo zdaj že specializirane ekipe, ki imajo ustrezna dovoljenja, tako da je teoretično mogoče posneti skoraj vse lokacije iz zraka, ob predpostavki, da kontroliramo promet na tleh," je pojasnila Planšakova.

Spodbuda desezonalizacije
Tudi na STO-ju izpostavljajo pozitivne strani filmskega turizma, saj ta med drugim spodbuja desezonalizacijo: filme lahko - glede na njihovo vsebino - snema v katerem koli letnem času. Geografska in klimatska raznolikost Slovenije sta v tej luči ena izmed njenih pomembnih prednosti, je poudarila vodja strateških projektov pri organizaciji Miša Novak.

Prav tako lahko filmske ustvarjalce pritegne praktično vsak kotiček Slovenije. Če na primer filmarji snemajo prizor v gozdu, sta za to lahko primerna tako Kočevje kot Koroška.

Na STO-ju se zavedajo, da tudi zaradi filmskih prizorov obstaja tveganje prenatrpanosti določenih destinacij v izpostavljenih krajših časovnih obdobjih. Vendar je Novakova spomnila, da je prav zaradi tega pomembno aktivno upravljanje destinacij, ki imajo na voljo različne ukrepe za obvladovanje in usmerjanje turističnih tokov.

Na STO-ju so pred kratkim predstavnike destinacij povabili na delavnico, na kateri so jim pojasnili, kako lahko tudi sami odrežejo del tega kolača. Tako na primer potrebujejo primerno gradivo, še posebej fotografije, na podlagi katerih poteka selekcija, pa potrebna znanja in odzivnost. Interes destinacij je precej velik, marsikje pa bodo za privabljanje tujih filmskih ustvarjalcev morali še nadgraditi svojo ponudbo, ugotavljajo strokovnjaki.

N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
Maggor
# 07.05.2018 ob 21:13
Vzhod pa spet pozabljen. Pa verjamem, da bi bil precej primeren za snemanje apokaliptičnih filmov. Poplave in mrtve ptice so že na sceni
sagoza
# 07.05.2018 ob 21:28
Piran ima samo srečo da se zaradi prostorske omejenosti praktično nič ne da tam delat in je ostal dokaj neokrnjen za razliko od Izole in Kopra, ki sta tipično socialistično skropocalo, ker sicer bi ga čakala podobna usoda. Če bi Koprčani predvsem pa Izolani imeli kaj v glavi (saj ne da imajo Pirančani kaj več v glavi, praznina je identična) nebi mesta pozidali z odvratnimi objekti in bi vsa tri mesta bila lahko enakovredna po privlačnosti za turiste, tako pa je Izola za prvomajske praznike prazna v Piranu pa nimaš kje prakirati ker so vse garažne hiše polne, Portorož je itak poln in Fijesa polna do zadnjega kotička, in prav tako Strunjan, tako da najbližja prosta parkirna mesta dobiš v Izoli kjer lahko vzameš taksi, počakaš avtobus ali pa se odpraviš peš dobro uro in pol hitre hoje do Pirana.
rok85
# 07.05.2018 ob 19:44
Na dolgi rok povsem nerazumljivo. Doniramo denar za zlato jajce. Glejte Dubrovnik. Brez veze denar stran metat.
kapljač
# 08.05.2018 ob 08:16
Pozabljajo velenjsko jezero, ki postaja že pravi afrodiziak. (Ženske ko pridejo iz jezera, jim bradavičke kar pokonci stopijo)
presenečen
# 07.05.2018 ob 19:55
Če bi Slovenija namesto v TEŠ 6, ta denar raje investirala v:

-slovensko obalo v razvoj predragocenih 50 plaž na obali,
-v pohodni turizem,
-zdravilišča
-kolesarski turizem,
-in stara čudovita a razpadajoča mesta

bi na tem področju že zdavnaj bili "druga Švica", taka investicija bi se zlahka obrnila.
Taktobo
# 07.05.2018 ob 21:25
Po izkušnjah so rekli, da masovna filmska industrija uniči več narave kot pa ustvari pusti denarja za sabo.
happy schimetzky
# 08.05.2018 ob 08:11
Čudno, da v članku ni nikjer omenjenih oglaševalskih spotov. Vsaj reklame za avtomobile so zadnje čase kot opažam večinoma posnete kar v sloveniji. Sprva sem mislil, da gre pri tem za to, da se za različne trge reklame posnamejo na lokalni sceni, a sem pred kratkim na ITA televiziji opazil reklamo za ford snemano na obali med izolo in koprom. Na istem mestu je tudi ena od reklam za ferrarija. Za VW pa okoli mangrta.
prim00z
# 07.05.2018 ob 20:27
A ne snema Bollywoodska produkcija že par let v Sloveniji?

aja, ta novica ni servirana, tako kot novice iz Hollywooda...
fago
# 07.06.2018 ob 11:26
Hja, tule ste pozabili na Krko. Tam so si za ljubitelje ene naših najbolj popularnih žajfnic omislili zgodbo "Po poteh Reke ljubezni".
ajerestakohudo
# 08.05.2018 ob 11:31
A res rabimo še boljšo prepoznavnost Bleda, Bohinja, Postojnske jame...?
Turistov je že zdaj preveč, tako da kot Slovenec ne vidim nobene romantike v obisku teh krajev.
A res rabimo v Sloveniji še nekaj Benetk?

https://svetkapitala.delo.si/aktualno/s-kaksnimi-tezavami-se-soocata-bled-in-bohinj-ob-velikem-turisticnem-obisku-3009
OnionRing
# 08.05.2018 ob 10:02
…..država ponuja tudi denarna povračila. ….bi rd vidu ta film, domaci avtorji stradajo, financiranje projektov je mit, zaklenjen krog "avtorjev" pri koritu k vsako leto vlecejo denar da nc ne nardijo, nepoznani ljudje ki niso necak, sin, bratranec od kakega veljaka nikol niso dobili in nikoli ne bodo dobili sredstev za projekte, skoz eni in isti nateguni dobivajo razpise in sredstva da pol ne placujejo podizvalajcem, duvajo se kako so hudi ustvarjlaci a filmi grozni, zgodbe neumne, dialogi sramotni, ni vazn kok je dober in kak potencial ima projekt ce je nosilec neznan avtor se to sam vrze na kup zavrnjeno….in zato mamo tako jadno industrijo k se podpira sam jadne projekte od prjatlov, vsako leto isti ljudje dobivajo sredstva za popolnoma gnile scenarije in projekte, lepo ste si zazihral kes za neboluzno avdiovizualno sranje k ga na konc noben noce in ne gleda razn njihovih frendov, mogoce je izjema en projekt na leto da je vreden...
JezicniDohtar
# 08.05.2018 ob 09:12
V razvitih drzavah filmarje ze odganjajo, mi pa vlagamo nas denar v sofinanciranje. Meni se bolj zdi, da jim ne znamo dovolj zaracunat! Koliko denarja je npr. prinesel Princ Kaspijan v obcino Bovec?
Kazalo