V Narnijo so se vrnili otroci družine Pevensie, ki jih je s Suzaninim rogom poklical Princ Kaspijan. Foto: Kolosej
V Narnijo so se vrnili otroci družine Pevensie, ki jih je s Suzaninim rogom poklical Princ Kaspijan. Foto: Kolosej
Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan
Kralj Narnije Peter in princ Telmarincev Kaspijan se borita, da bi Telmarinci in Narnijci živeli v sožitju. Foto: Kolosej
William Moseley in Anna Popplewell
Ob avstrijsko-slovenski premieri sta Bovec obiskala tudi britanska igralca William Moseley in Anna Popplewell, ki v filmu upodabljata Petra in Suzano. Foto: MMC RTV SLO
Zgodbe iz Narnije v kinih

Na reden spored je namreč po premieri, ki jo je konec preteklega tedna v Bovcu prekinil dež, prišlo nadaljevanje filma, posnetega po knjižni predlogi C. S. Lewisa, s podnaslovom Princ Kaspijan. V vlogi tega se predstavlja Ben Barnes, kot otroci družine Pevensie pa so se vrnili Georgie Henley, Skander Keynes, William Moseley in Anna Popplewell. Slednja sta s svojim obiskom razveselila tudi obiskovalce premiere v Bovcu, ki je tako mlada zvezdnika kot lani celotno filmsko ekipo očaral s svojo lepoto.

Prvi projekciji sta bili v ljubljanskem in mariborskem Koloseju, isti dan pa se je premiera odvila tudi v avstrijskih kinih.

Osvobajanje pravljične Narnije
Štiri pogumne junake, Lucijo, Edmunda, Petra in Suzano, potegne iz hladnega Londona v toplo Narnijo, kjer pa se je vse precej spremenilo od njihovega odhoda pred 1.300 leti. Kraljestvo pravljičnih bitij so uničili okrutni Telmarinci in Narnija je postala "mrtva", saj drevesa več ne poplesujejo, nekatere živali pa sploh ne govorijo. Novega upanja deželi ne dajejo le kralji in kraljice Narnije, ampak tudi telmarinski princ Kaspijan, ki je odraščal ob pravljicah o Narniji, zdaj pa je presenečen spoznal, da so vse te zgodbe resnične. Več kot tisoč let pogrešajo tudi leva Aslana (glas mu je posodil Liam Neeson), njegova pomoč bi prišla pri osvobajanju Narnije še kako prav.

Dežela večnega poletja
Režije filma se je znova lotil novozelandski režiser Andrew Adamson, ki ga dobro poznamo tudi po filmih o zelencu Shreku. Če se je v prvem filmu Zgodb iz Narnije: Lev, čarovnica in omara, zgodba odvijala v zimski pokrajini, je v nadaljevanju Adamson iskal neskončno poletje.
"Na samem začetku smo imeli vsi v mislih Novo Zelandijo. Seveda smo omenjali tudi Evropo, toda ne po posameznih predelih ali državah. Za Princa Kaspijana smo potrebovali neskončno poletje in vremenski pogoji so igrali ključno vlogo pri izbiranju lokacij," je povedal James Crowley, ki je pri filmski ekipi zadolžen za iskanje primernih lokacij za snemanje.

300 kubičnih metrov lesa za uspešen pohod čez most
Lani poleti je tako za več kot dva meseca Sočo obdala 1.100-članska filmska ekipa, ki je slovensko pokrajino zbrala predvsem za snemanje zadnjih prizorov filma z rečnim božanstvom. V prizor je vključen tudi velik most, za gradnjo katerega so potrebovali 300 kubičnih metrov lesa. V filmu, ki je nastajal tudi na Češkem, na Poljskem v tamkajšnjem narodnem parku Stolove in na Novi Zelandiji, na polotoku Coromandel, je tako slovenska pokrajina dobila nekaj več kot 10 minut minutaže.

Prvi film Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara je v blagajno prinesel 745 milijonov dolarjev izkupička in se tako prebil v sam vrh Disneyjevih uspešnic. Ljubitelji Zgodb iz Narnije so se pred dvema mesecema razveselili novega slovenskega prevoda, in sicer Srebrnega stola. Kmalu pa se obeta še prevod zadnje knjige iz serije - Zadnja bitka.

M. K.

Zgodbe iz Narnije v kinih