Kopališče Simonov zaliv v Izoli. Foto: BoBo
Kopališče Simonov zaliv v Izoli. Foto: BoBo
EEA je ob poročilu objavila tudi interaktivni zemljevid, ki prikazuje kakovost posameznih kopalnih voda v letu 2013. Foto: EEA
Slovenija je lahko z oceno zadovoljna. Foto: BoBo
Slovenska kopališča večinoma kakovostna

na splošno odrezala kopališča na Cipru in v Luksemburgu, sledila pa so tista na Malti, Hrvaškem in v Grčiji.

Voda na evropskih plažah, v rekah in jezerih je bila v letu 2013 na splošno visoke kakovosti, pri čemer več kot 95 odstotkov teh kopališč izpolnjuje minimalne zahteve. Kar 83 odstotkov kopališč ustreza strožjim zahtevam in so dobila oceno odlično. Oceno slabo sta prejela le dva odstotka kopališč. Iz podatkov je tudi razvidno, da je bila kakovost obalnih kopalnih voda nekoliko boljša od celinskih.

Lani so si oceno odlično prislužila vsa kopališča na Cipru in v Luksemburgu, sledijo Malta (99 odstotkov odličnih ocen), Hrvaška (95 odstotkov) in Grčija (93 odstotkov).

Črne pike Estoniji, Nizozemski in Belgiji
Na drugi strani lestvice so imele najvišji delež kopalnih voda slabe kakovosti Estonija (6 odstotkov), Nizozemska (5 odstotkov), Belgija (4 odstotke), Francija, Španija in Irska (3 odstotke).

Slovenija spada med devet držav članic, v katerih nobeno od kopališč ni dobilo slabe ocene in v njej ni bilo ugotovljenih neskladnih kopalnih območij. Med obalnimi plažami v Evropi so bile vse plaže v Sloveniji in na Cipru razvrščene kot odlične. "Dobro je, da je kakovost kopalnih voda v Evropi še vedno visoka. Vendar glede na dragocenost vira, kakršen je voda, ne moremo ostati križem rok. Še naprej moramo skrbeti za to, da bodo naše kopalne vode, pitna voda in vodni ekosistemi v celoti zaščiteni," je objavo poročila pospremil evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje (EEA), ki je pripravila poročilo, je poudaril, da se je kakovost evropskih kopalnih voda v zadnjih 20 letih izboljšala, saj se je količina odplak, ki se odvajajo neposredno v vode, nekoliko zmanjšala. "Danes pomenijo izziv kratkotrajne obremenitve zaradi onesnaževanja med močnim deževjem in poplavami, ko lahko poplavijo kanalizacijski sistemi in se fekalne bakterije s kmetijskih zemljišč sperejo v reke in morja," je pristavil.

Poročilo EEA zajema rezultate spremljanja kakovosti vode na 22.000 kopališčih po celotnem EU-ju, v Švici in letos prvič tudi v Albaniji. Kakovost na plažah spremljajo lokalni organi, in sicer zbirajo vzorce spomladi in v času kopalne sezone. Ocena kopalnih voda je lahko odlična, dobra, zadostna ali slaba.

Te ocene temeljijo na ravneh dveh vrst bakterij, ki pri zaužitju lahko povzročita bruhanje in drisko in ki kažeta na onesnaževanje zaradi odplak ali živinoreje.

Slovenska kopališča večinoma kakovostna