OECD je v raziskavo kakovosti življenja vključil vseh 34 držav članic, te pa podrobno razdelil še na regije - skupaj so tako pri organizaciji primerjali parametre srečnega življenja v 362 pokrajinah. Pri raziskavi so upoštevali splošno dobro počutje (dohodek na gospodinjstvo, koliko ljudi v povprečju živi v enem prostoru, dostop do širokopasovne povezave), izobrazbo (odstotek zaposlenih z vsaj srednješolsko izobrazbo), možnost zaposlitve (stopnja brezposelnosti), varnost (število umorov na 100.000 prebivalcev), zdravje (smrtnost in pričakovana življenjska doba) in okolje (onesnaženost zraka).

Najbolje avstralska mesta, najslabše mehiška
Avstralske pokrajine oz. mesta so se najbolje odrezali pri vseh devetih kriterijih - poleg Canberre so se med najboljših 10 mest oz. regij uvrstili še Sydney, Melbourne in Perth.

Na drugi strani lestvice, med najslabšimi 10 pokrajinami, se je znašlo 10 mehiških regij oz. mest. Mehika je ob Turčiji, Madžarski, Poljski in Slovaški država, kjer je življenje najtežje.

Slovenija na 19. mestu
Slovenija se je, kot omenjeno, znašla v zlati sredini vseh držav, s povprečno oceno malo manj kot 7 (od 10). Nadpovprečno se je odrezala pri izobraževanju, kakovosti družbenega okolja, aktivnemu državljanstvu in varnosti. Zanimivo je sicer, da smo skoraj na repu, ko gre za splošno zadovoljstvo z življenjem (kljub dejstvu, da imamo statistično precej pogojev za srečo oz. vsaj zadovoljstvo).

"68 odstotkov ljudi je dejalo, da ima v enem dnevu več pozitivnih (občutek spočitosti, ponos ob dosežkih, užitek) kot negativnih (bolečina, zaskrbljenost, žalost, dolgočasje) izkušenj," pravijo raziskovalci in dodajajo, da je povprečje držav OECD-ja 76 %.

Denar je pomemben, a ni vse ...
Pri OECD-ju priznavajo, da je, ko gre za povprečen dohodek na gospodinjstvo, Slovenija s slabimi 20.000 dolarji na leto malce pod povprečjem organizacije (to znaša 23.938 dolarjev na leto), kar niti ne bi bilo problematično, če ne bi šlo za povprečen izračun - OECD tako opozarja, da je v Sloveniji razkorak med tistimi z visokimi dohodki in tistimi z nizkimi ogromen.

A v isti sapi OECD opozarja, da zadnja leta ugotavljajo, da za zadovoljstvo v življenju denar še zdaleč ni bistven in da podatek o bruto domačem proizvodu raziskovalcev nikakor ne more povedati, kako svoje življenje vidijo prebivalci določenega območja. "Denar ne more kupiti sreče, je pa bistven za doseganje višjega življenjskega standarda," so še zapisali avtorji študije.