Generalni sekretar OECD-ja Gurria si želi še bolj
Generalni sekretar OECD-ja Gurria si želi še bolj "ambicioznih" strukturnih reform. Foto: EPA
Gurria ni zadovoljen s hitrostjo vpeljave strukturnih reform. Foto: EPA

OECD je v poročilu o ovirah za gospodarsko rast kot ključni težavi identificiral infrastrukturne pomanjkljivosti in upočasnjeno trgovsko aktivnost. Prav ti dve temi bosta tudi v središču pozornosti zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 20 najrazvitejših držav (G20), ki bo ta konec tedna v Sydneyju.

Svetovna gospodarska aktivnost ostaja šibka, to pa po mnenju OECD-ja krepi zaskrbljenost, da se je glede na predkrizno raven pojavilo strukturno nazadovanje. Ob tem organizacija izpostavlja še visoko brezposelnost v mnogih razvitih državah in novo negotovost v hitro rastočih državah.

Generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria je v Sydneyju novinarjem dejal, da je poročilo objavljeno v času tranzicije svetovnega gospodarstva, ko smo priča vse krepkejšemu okrevanju razvitih gospodarstev, čeprav po različnih stopnjah, medtem ko se rast hitro rastočih gospodarstev upočasnjuje. "Po navadi je položaj ravno obraten," je dodal.

Kot je ocenil Gurria, so ključni vzvodi za rast produktivnosti, med njimi posojila, investicije in trgovina, po izbruhu krize "zelo zelo šibki, v nekaterih primerih celo nenavadno šibki". Gospodarska rast je omejena, brezposelnost in ekonomska neenakost pa se povečujeta, je še opozoril. Skladno s tem je sledil "velik padec razpoloženja, zaupanja v vse institucije, ki smo jih zgradili v 50 do 100 letih".

Čas za "ambiciozne" strukturne reforme
Ukrepanje s tradicionalnimi instrumenti, kot sta fiskalna in denarna politika, je skoraj doseglo meje, meni Gurria. Po njegovem mnenju je zato čas, da se na agendo postavijo "ambiciozne" strukturne reforme. Za to bi se morale po njegovih besedah odločno zavzeti vse države G20.

"Močnejše povpraševanje je res bistveno, nikakor pa ne zadostuje, da bi se lahko izognili pasti nizke rasti," je izpostavil. Kot pozitivno je Gurria označil, da je hitrost vpeljave reform trenutno v povprečju vendarle nad stopnjami, postavljenimi pred krizo. A tudi ob tem je po njegovih besedah v zadnjih dveh letih prišlo do nazadovanja, reforme pa so postale "razdrobljene, ozke, postopne in verjetno nezadostne, da bi v celoti naslovile izzive".