Ture avanture
Pod ploščico z napisom se je pokazal odtis prvotnega napisa, kot ga je ugledal Jakob Aljaž daljnega leta 1895. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Z odtisom originalnega napisa se nam je razkril košček do zdaj skrite zgodovine, je dejal Gorazd Lemajič. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Aljažev stolp je treba pred odhodom nazaj na vrh Triglava zgolj še prebarvati. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Od našega odnosa do stolpa bo odvisno, koliko vzdrževanja bo potrebnega v prihodnosti, je na predstavitvi restavratorskih del dejal Jernej Hudolin (levo). Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Stolp je dal avgusta leta 1895 postaviti duhovnik Jakob Aljaž, ki je opazil veliko zanimanje tujcev nad slovenskimi gorami. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Jakob Aljaž je s postavitvijo stolpa na vrhu Triglava podal izjavo – tukaj smo mi gospodar! Takoj se je vnela vojna z nemškimi oz. avstrijskimi planinskimi društvi, ki so v tistem času upravljala slovenske gore, Nemci so ga celo tožili, češ, kaj to postavlja po hribih, Aljažev stolp si je vedno nekdo lastil, ena država, druga država, eno planinsko društvo, drugo društvo, to lastninjenje seže skoraj do danes, kolikor mi je znano, se še danes ne morejo dogovoriti, na čigavi zemlji stoji stolp na vrhu Triglava, na bohinjski, bovški ali na dovško-mojstranski, ker se tam stikajo te tri občine.       
 Gorazd Lemajič o prisvajanju stolpa
Notranjost obnovljenega stolpa, okenc tik pod streho ni več, ker so preveč slabila strukturo. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Bili smo presenečeni, da je stolp tako dobro ohranjen, da je rje zelo malo, do pregnitja sploh ni prišlo nikjer, to pa pripisujemo zelo dobri in premišljeni izbiri materiala Antona Belca, ki je stolp naredil, nanos cinka je izredno debel, to pa je ohranilo pločevino v tako dobrem stanju.       
 Martin Kavčič o ohranjenosti
Martin Kovačič, vodja projekta, je dejal, da bo prenovljeni stolp glede rjavenja brez težav zdržal naslednjih od 30 do 40 let, strukturno pa brez problema še naslednjih 123 let. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
VIDEO
Aljažev stolp na Triglavu...
VIDEO
Obnova Aljaževega stolpa...

Dodaj v

Ob prenovi Aljaževega stolpa odkrili "košček zgodovine" – odtis prvotnega napisa

Aljažev stolp se prihodnji teden vrača na vrh Triglava
24. september 2018 ob 18:07
Jesenice - MMC RTV SLO

Končuje se prenova Aljaževega stolpa, ki se bo na vrh Triglava, kjer je neprekinjeno stal 123 let, vrnil prihodnji teden s helikopterjem. Restavratorsko-konservatorska dela potekajo v jeseniškem podjetju KOV.

"Najbolj fascinantno je, da je imel stolp skozi vso zgodovino toliko različnih podob, pri sami prenovi pa se je kot konstrukcijska težava pokazala preobremenitev zgornjega obroča, ki je bil močno deformiran, to pa se je preneslo na plašč, ki je bil zmečkan, to je bil prvi signal, da je stolp potreben temeljite prenove, ki je ni mogoče izvesti na vrhu Triglava," je ob Aljaževem stolpu v proizvodni hali podjetja KOV, kjer poteka restavratorska obnova, za MMC pojasnil vodja projekta Aljažev stolp – ohranimo naš simbol Martin Kavčič iz Zveze za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Zgornji obroč je preobremenil splet več dejavnikov, in sicer od dotrajanosti do nesistematičnega pristopa pri obnovah, prenapenjanje jeklenic, zamenjava štiritočkovnega vpetja s tritočkovnim, kar je dodatno preobremenilo obroč. Zakaj se je to zgodilo, raziskovalci ne vedo, a povrnili bodo prvotno stanje štirih jeklenic, je navedel vodja projekta.

Temeljita prenova je po njegovih besedah pomenila odstranitev nanosov vseh barv skozi leta, da se je lahko preverilo, v kakšnem stanju je pločevina. "Bili smo presenečeni, da je stolp tako dobro ohranjen, da je rje zelo malo, do pregnitja sploh ni prišlo nikjer, to pa pripisujemo zelo dobri in premišljeni izbiri materiala Antona Belca, ki je stolp naredil, nanos cinka je izredno debel, to pa je ohranilo pločevino v tako dobrem stanju," je še pristavil Kavčič in hkrati pojasnil, da sodobni postopki pocinkanja tako debelih nanosov ne dosežejo.

Delo na vrhu Triglava je bil precejšen logistični zalogaj, restavratorsko delo pa zahtevno. "Plašč je relativno tanek, varjenje pločevine je zahteven postopek, velikokrat je bilo treba na Triglav, kaj pozabiš, nošnja materiala, vse, kar je enostavno opraviti v dolini, je tukaj nekajdnevni zalogaj," je opisal.

Našli odtis prvotnega napisa
Kaj vas je najbolj presenetilo, ko ste strokovnjaki Aljažev stolp dobili v roke in začeli delo? "Presenečenj je bilo ogromno, a če se ustavim pri najzanimivejšem, je to odtis originalnega napisa. V vseh teh letih, ko smo se ukvarjali s stolpom, smo ugotavljali, ali je streha originalna, videli smo, da vrata verjetno so, analize so to pokazale tudi za plašč stolpa. Ko pa smo pred peskanjem stare barve odstranili ploščico z zdajšnjim napisom, ki je na stolpu prisoten okoli 50 let, smo odkrili košček zgodovine, odkrili smo odtis tistega prvega napisa Aljažev stolp, ki je bil prva slovenska beseda na Triglavu, še v času Avstro-Ogrske, ta napis je gledal Jakob Aljaž in prvi planinci, ki so se povzpeli pogledat, kaj stoji na vrhu Triglava," je za MMC dejal sodelavec pri projektu Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja Slovenije (NMS).

Najverjetneje se je odtis prvotnega napisa ohranil, ker je bil skrit pod ploščico novejšega napisa, ta pa je bila večkrat barvana in je barva zatesnila režo med ploščico in stolpom ter tako preprečila dostop kisiku in vlagi. Potrdili so tudi, da streha Aljaževega stolpa ni originalna in je bila po drugi svetovni vojni zamenjana. Nanos cinka na "novi" strehi je namreč debel zgolj 10 mikrometrov, na originalnem plašču stolpa konstruktorja Belca pa 72 mikrometrov.

"Malarska vojna"
Po Lemajičevih besedah je bila izredno zanimiva tudi potrditev, da je na vrhu Triglava po 1. svetovni vojni potekala t. i. malarska vojna, v kateri je bil stolp najprej pobarvan v barve jugoslovanske zastave, nato pa so ga Italijani "popravili" v svojo trobojnico. "Potrdili smo, da je na stolpu potekala malarska vojna, saj smo našli vzorce tako modre kot zelene barve," je navedel drugo zanimivost. Tudi v nekdanji Jugoslaviji so si stolp po 2. svetovni vojni leta 1948 "prisvojili" v skladu z duhom tistega časa in stolp prebarvali v rdeče, na vrh pa so postavili zvezdo.

Barva bo po prenovi ostala svetla, brez poudarjanja konstrukcijskih elementov. Znova bo streha nekoliko temnejše barve. Prav tako bo v prvotni barvni zasnovi pobarvan napis Aljažev stolp.

Postavitev kot izjava – tukaj smo mi gospodar!
"Jakob Aljaž je s postavitvijo stolpa na vrhu Triglava podal izjavo – tukaj smo mi gospodar! Takoj se je vnela vojna z nemškimi oz. avstrijskimi planinskimi društvi, ki so v tistem času upravljala slovenske gore, Nemci so ga celo tožili, češ, kaj to postavlja po hribih, Aljažev stolp si je vedno nekdo lastil, ena država, druga država, eno planinsko društvo, drugo društvo, to lastninjenje seže skoraj do danes, kolikor mi je znano, se še danes ne morejo dogovoriti, na čigavi zemlji stoji stolp na vrhu Triglava, na bohinjski, bovški ali na dovško-mojstranski, ker se tam stikajo te tri občine," je pojasnil Lemajič, kako so si Triglav in z njim Aljažev stolp od nekdaj ljudje poskušali prilastiti.

Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik in "šele danes tukaj stojimo skupaj in vsi prispevamo k njegovi ohranitvi, hkrati pa pri tem nikogar ne izključujemo, od tistih, ki so že v preteklosti skrbeli za stolp in ga barvali, pobrusili in pokitali, če je bilo treba, da so popravili kakšno jeklenico, če jo je utrgala strela".

"Šele na vrhu Triglava dobi svojo moč"
Ljudje so po njegovih besedah skeptično gledali pripravljalna dela na odhod stolpa na restavracijo v dolino. "Ne verjamemo, da boste vrnili original, so govorili, ko so nas opazovali pri delu, veliko pogovorov sem imel z ljudmi, ko sem jih prepričeval, da ni nobenega smisla v tem, če stolp vtaknemo v muzej," je pojasnil.

"Ko so ga spustili v Mojstrani na tla, je deloval tako majhno in nebogljeno, da me je kar stisnilo, ko sem videl posnetke, na vrhu Triglava ima povsem drugačno energijo, šele tam dobi tisto svojo moč," je Lemajič prepričan, da bi bil ogled Aljaževega stolpa v muzeju popolnoma "brez zveze".

Ste čim bolj poskušali povrniti prvotno stanje?
"Izhajali smo iz zgodovinsko izpričanih dejstev, tako fotografskih kot iz zapisov Jakoba Aljaža, v samem izhodišču stolp ni bil pobarvan, že to je ena niansa, sicer pa je bil skozi zgodovino večino časa svetlega oboda in s temnejšo streho. Skušali smo ohraniti vse osnovne gradnike, ki so bili skozi zgodovino stalno prisotni in prispevajo k prepoznavnosti stolpa, elemente, ki so z vidika statike škodljivi in zgodovinsko niso imeli kakšne večje konotacije, pa smo odstranili," je odgovoril vodja projekta Kavčič, da so elemente stolpa, ki bistveno prispevajo k prepoznavnosti stolpa, skušali uskladiti z zgodovinsko podobo.

Odločitev o tem, kaj od trenutne podobe Aljaževega stolpa ohraniti in kaj zavreči, po besedah Lemajiča ni bila zelo težka. "Za odstranitev zgornjih okenc tik pod streho, ki so nastala po 2. svetovni vojni, smo se odločili na podlagi statičnih izračunov, tu je bil stolp preobremenjen in se je zvijal, izvorno podobo smo povrnili tako, da smo spet odprli nižja okenca in izdelali nekaj novih, nismo kaj dosti spremenili, drugače pa razen konstrukcijskih ojačitev nismo posegali v samo podobo stolpa," je pojasnil.

Bo stolp zdaj zdržal še nadaljnjih 100, 200 let?
"Za 200 let težko rečemo, tudi za 100 težko, vsaj od 30 do 40 let pa bi moral – kar se tiče rjavenja – zdržati brez težav, za konstrukcijo pa ni problem, da ne bi zdržala nadaljnjih 123 let," je odvrnil Kavčič.

Prav na redno in sistematično vzdrževanje, ki bo pripomoglo, da bo "novi" Aljažev stolp na vrhu Triglava stal še stoletja, je na predstavitvi restavratorskih posegov v prostorih podjetja KOV na Jesenicah opozoril generalni direktor ZVKDS-ja Jernej Hudolin, ki je dejal, da bo "od vseh nas, ki se vzpenjamo na Triglav, in od našega odnosa do stolpa odvisno, koliko vzdrževanja bo potrebnega". Hudolina veseli, da se širi pozitivna zavest o slovenskem simbolu in pomenu njegove ohranitve.

Znova štiri jeklenice in strelovod
Znova bodo vzpostavili štiri jeklenice namesto treh in vzpostavili strelovod, ki ga zadnja desetletja ni bilo. Obnovili bodo tudi zastavico in jo pobarvali v skladu s celostno podobo. Na vrhu Triglava pa so naredili temelj, ki bo stolpu zagotovil trdnost. Zaključna vidna plast okoli stolpa pri tem ne bo več urejena z zglajenim betonom, ampak bo stolp, kot je bil že nekoč, založen s kamnitim gruščem. Pripravljena je bila ekspertiza za izvedbo protikorozijske zaščite in barvnih premaznih slojev.

Trenutno je stolp na Jesenicah, kjer je v podjetju KOV že znova sestavljen, pred poletom nazaj na vrh Triglava, predvidoma prihodnji teden, pa ga je treba le še prebarvati.

Simbol slovenstva
Stolp je dal avgusta leta 1895 postaviti duhovnik Jakob Aljaž, ki je opazil veliko zanimanje tujcev nad slovenskimi gorami. Najprej je aprila tistega leta od občine Dovje v Mojstrani kupil "špico" Velikega Triglava, torej 16 kvadratnih metrov zemljišča na vrhu, potem pa dal tam postaviti stolp. Aljaž si je zamislil in financiral majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je postal simbolno zavetišče vseh Slovencev. Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram.

Belec in pomočniki stolp postavili v petih urah
Stolp je 7. avgusta 1895 na vrh Triglava postavil šentviški klepar Anton Belec s svojimi pomočniki. Belec je najprej stolp predstavil blizu svoje delavnice v Šentvidu, potem pa so stolp razdrli in z vlakom prepeljali na Gorenjsko, nosači pa so potem dele stolpa, ki so tehtali blizu 20 kilogramov, odnesli na vrh Triglava, je potek postavitve v Razglednicah preteklosti opisal Andrej Mrak. "Vakotov Blaž je bil streho triglavskega stolpa kar celo na glavo nataknil in še železja okoli sebe navezal, tako, da turisti na Triglavu, ki so ga videli od Dežmanove koče po snegu tavati, niso vedeli, kakšna pošast je to …" je pisal Aljaž.

Gorazd Kosmač, foto: ZVKDS
Prijavi napako
Komentarji
MajWill
# 24.09.2018 ob 19:08
Nedvomno Aljazev stolp ze danes predstavlja nekaksen simbol slovenstva.
Vsacih mi je le zal, da ni malce lepsi in ne zgolj kovinska piksna :)
mr. pp
# 24.09.2018 ob 20:09
Stavek: ta pleh ima dušo, meni pove vse...
Potrebu Jič
# 24.09.2018 ob 20:45
Enga Jakoba je bilo več v hlačah, kot danes vse slovenske politične "veljake" skupaj
trilko
# 24.09.2018 ob 21:20
Folku, ki bo plezal po njem, pa od sedaj naprej po 500€ kazni!
AMFIBIJA
# 24.09.2018 ob 19:43
Aljaž Jakopič

OJ, TRIGLAV, MOJ DOM

Oj, Triglav, moj dom, kako si krasán,
ko bijejo boji se zate,
udarjajo strele oglate,
to zate navaden čisto je dan.

Ko me izvabljaš iz nizkih raván
in z zvezdami ko se obdajaš,
ter sram ni, da tak se prodajaš
za narod ubog in ves razprodan.

V poletni vročini na strme vrhe
in hkrati polmesec ko sveti,
zavedaš se, kraji da sveti
niso za takšnih rojakov nogé.

Da tam si spočije v samoti srce,
pogodu ni glavam razgretim,
pogodu ni v blodnjah ukletim,
ti dobro veš, v brezna kakšna to gre.

Oj, Triglav, moj, dom, kako si krasán,
ko v mavrico ves se odevaš,
še malo, očak, ne zardevaš,
zavedaš se, narod da je bolan.
sejnik
# 24.09.2018 ob 21:00
Tukaj gre za obnovo oldtimerja, ne pimpanje.
mojenovoime
# 24.09.2018 ob 22:16
Če bi danes nekdo v Sloveniji postavil tak simbol, bi ga najorej obtožili nacionalizma, potem črnograditeljstva in še kaj. Sicer pa lahko probate, postavite repliko v Piranski zaliv, ki naj bi bil naš. Napadli vas ne bodo samo Hrvatje!
firtoh
# 24.09.2018 ob 20:29
A na Kredarici je še spominska plošča posvečena Stepincu?
Hrk hrk
# 24.09.2018 ob 21:50
Naj bo zaklenjen,ko bo na vrhu.
Težko gledam,ko je poln smeti.
makoshark
# 24.09.2018 ob 21:08
felixon
Kadar se restavrirajo take stvari se strmi, da se približa čim bolj originalu oziroma izvirniku. prvotni stolp (tisti ki ga je postavil Jakob Aljaž) je imel na strehi križ, lepo bi bilo da bi to spoštovali.

Vir?
Nikjer ni dokumentirano, da bi Aljaž dal postaviti križ na vrhu stolpa. Jaz ne poznam.

Glede na to, da je bil Aljaž duhovnik, bi lahko postavil velik križ na vrhu Triglava. Pa ga ni. To je dovolj pomenljivo.
felixon
# 24.09.2018 ob 20:28
Kadar se restavrirajo take stvari se strmi, da se približa čim bolj originalu oziroma izvirniku. prvotni stolp (tisti ki ga je postavil Jakob Aljaž) je imel na strehi križ, lepo bi bilo da bi to spoštovali.
krypto
# 24.09.2018 ob 20:17
Kva hudica pise tam?
sjefrojkaf
# 25.09.2018 ob 14:02
zapravico
Kolk enga brezveznega nakladanja okol tega stolpa,kot da bi gradili stolpnico z 100 nadstropji,otroško smešno


Skoraj neverjetno koliko vas ne zna uporabljati s/z : s 100 nadstropji je pravilno. Nekdo je zadnjič napisal z salamo. Halo ?
In namig za vse, ki so pozabili konec osnovne šole : iz povedi ta suhi škafec pušča odstranite samoglasnike in dobite začetek besed , pred katerimi se uporablja črka s.
Horst
# 25.09.2018 ob 13:21
Za 50 tavžent evrov bi kitajci na triglavu postavl hotel

Ja,iz bambusa.
pepieinschlag
# 25.09.2018 ob 05:26
Tale z stemarco pa uziva
Sem mu fous na razgled


Tudi meni je prišlo na misel... najlepše delovno mesto na svetu.

Glede križa na vrhu pa mi je to prva informacija, pa sem prebral zelo zelo veliko literature s področja tudi slovenskega planinstva.
Tudi o prvotni postavitvi stolpa, še posebno nošnji najtežjega dela; »strehe« izpod katere so štrlele samo noge nosača v zabavo vseh ostalih sodelujočih.
Če pa je v izvirniku res bil križ, pa bi kazalo o tem razmisliti, kljub temu, da sam nisem vernik.

Kar zadeva pa zaklepanje stolpa zaradi odmetavanja smeti vanj???
Pri takoimenovanem »krstu« naj bi tisti, ki se je na vrh povzpel prvikrat glavo tiščal v stolpu, medtem ko jih dobi po zadnji plati s Prusiko.
Nadalje - line (okenca) niso zastekljene in v notranjost bi lahko še vedno priletelo marsikaj. Po drugi strani pa, poznam pohodnike (vsaj sam sem med njimi), ki kdaj poberemo kakšen odpadek tudi za kom drugim in ga nesemo v dolino. In to ne samo, kadar gre za čistilno akcijo.

Bi pa (sedaj je verjetno že prepozno) javno objavil »grafite«, gravirane po stenah stolpa v večji ločljivosti in bolj prepoznavno.
Čeprav se zavedam tudi, da je v Sloveniji več oseb z enakimi priimki.
makoshark
# 24.09.2018 ob 22:41
Hrk hrk
Naj bo zaklenjen,ko bo na vrhu.
Težko gledam,ko je poln smeti.


Očitno si ga nekajkrat gledal polnega smeti. Kolikokrat si ga pospravil?
DAbears
# 24.09.2018 ob 20:03
Tale z stemarco pa uziva
Sem mu fous na razgled
coffeecup
# 24.09.2018 ob 22:26
So mi všeč ženske v belih haljah, verjemem da bi se tut Aljaž ob tej fotki z mano strinjal.
svatne
# 25.09.2018 ob 22:10
Felixon je v zmoti. V Planinskem vestniku, oktobrska številka leta 1895, je objavljena fotografija stolpa, ki ne laže.
crsan7
# 25.09.2018 ob 09:56
Vse lepo in prav, toda, 22000€ za prenovo??. To mi nekako ne štima.
aaa
# 25.09.2018 ob 08:01

trilko

Folku, ki bo plezal po njem, pa od sedaj naprej po 500€ kazni!


Bodi realen. Kako pa naj en tujec ve, kakšen pomen ima ta železna piksna za Slovence. Takšnega železja imaš po Avstrijskih gorah kolikor hočeš. In marsikdo pleže gor. Stavim, da niti slučajno ne boš pomislil, da gre za objekte nacionalnega pomena.
sejnik
# 24.09.2018 ob 20:41
@trifosgen
Recimo kaj?
trifosgen
# 24.09.2018 ob 20:35
Iskreno upam, da so mediji izjave g. Kavčiča povzeli napačno. Marsikaj od zapisanega se namreč ne sklada s stanjem na objektu.
fago
# 26.09.2018 ob 09:31
@krypto
Menda piše »Al žev sto«.
aaa
# 26.09.2018 ob 06:57

crsan7

Vse lepo in prav, toda, 22000€ za prenovo??. To mi nekako ne štima.


Moj prilatelj je na 300m2 bajti zamenjal kritino, izoliral streho, popravil ostrešje, zamenjal okna v enem nadstropju. Pa ni dal toliko.
RJSlo
# 25.09.2018 ob 12:04
Na sliki 9 je hm kdo?
mums
# 24.09.2018 ob 22:50
Mislim, da bi bilo prav, da bi ga dali v narodni muzej kje bi ga ne najedal več zob časa na Triglav pa bi postavili repliko ...
trifosgen
# 24.09.2018 ob 21:19
@sejnik

Izjave o cinkanju in debelinah nanosa cinka, ki so bile dosežene v preteklosti in se dosegajo sedaj. Pa to, da naj bi bilo stolp še prebarvati - slike 1, 2, 3 in 6 nedvoumno kažejo, da je velika večina stolpa že v temeljnem in/ali medslojnem premazu.
koncert
# 24.09.2018 ob 20:40
Triglavo zdravo!
zapravico
# 25.09.2018 ob 08:16
Pa čist novo makito so nabavil za štemanje
zapravico
# 25.09.2018 ob 08:15
Za 50 tavžent evrov bi kitajci na triglavu postavl hotel
bori
# 24.09.2018 ob 21:58
Pred vrnitvijo naj potem še temelj dvignejo za tistega pol metra, ker je vrh po najnovejših meritvah menda malo nižji od 2864m. Kdo ve, če ni potrebno še gradbeno dovoljenje in kdo ve kaj papirjev za to.. Sam drugače pa ne moremo napisati, da je višina 2864m.. kar spet ni v skladu s predpisi.. joj in današnja modernizacija.
Janez1965
# 25.09.2018 ob 07:07
Dobra obnova, ni kaj, Vsaj za šefa izvajalcev. Se pravi obnova stane okrog 30.000 € - dva tedna dela za nekaj fizikalcev (na minimalcu), nekaj kilogramov inoxa, pa cinkanje na Štajerskem.

Prevoz je vojska opravila zastonj.

Aja, pa še strokovni ogledi in ekpertize strokovnjakov...

Kot že zgoraj večkrat napisano : original v muzej, tako kakor je v muzeju David, Robbov vodnjak...
mythx
# 24.09.2018 ob 23:00
jst bi dal na vrh triglava kip nage babe
d_a_r_k_o
# 24.09.2018 ob 21:12
V Narodno galerijo z njim, gor pa verni ponaredek.
zapravico
# 25.09.2018 ob 09:12
Kolk enga brezveznega nakladanja okol tega stolpa,kot da bi gradili stolpnico z 100 nadstropji,otroško smešno
Lunos
# 24.09.2018 ob 21:14
Raje bi rjavolasko na sliki, kot stolp.
dharma
# 24.09.2018 ob 19:58
Sorry, samo rahlo ste presegli mejo znanstvenega pristopa...
sosman
# 24.09.2018 ob 20:49
So vsaj v ta pimp up my stolp vgradili kak LCD in surround ozvočenje?
kučkučki
# 24.09.2018 ob 19:52
Gas Monkey Garage bi ga morali prenovit ne pa ti amaterji
Kazalo