Ture avanture
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 76 glasov Ocenite to novico!
Vinska degustacija pri Valterju Kramarju, ki v Hiši Franko skrbi tudi za izjemne sire. Foto: Benjamin Schmuck
V delegaciji je bil tudi hrvaški strokovnjak za naravna vina, nekdanji publicist Marko Kovač, ki k nam zahaja redno. Foto: Instagram Marko Kovač
       Gastronomski turizem je ena najbolj krasnih stvari, kar se državi lahko zgodi, saj ti turisti res cenijo kulinarično kulturo dane države, vest o njej pa širijo po vsem svetu.       
 Rodolfo Guzman (restavracija Borago, Čile)
Postanek za sobotno kosilo: Bistro Monstera, ki ga je Bine Volčič odprl pred komaj tremi meseci, a je že postala obvezna ljubljanska postaja. Foto: Benjamin Schmuck
Krožnik, ki je delegaciji najbolj ostal v spominu? Prašičji smrček s podpisom Bineta Volčiča, seveda. Foto: Benjamin Schmuck
       Pripeljati takšen profil mednarodnih kuharjev in novinarjev v Slovenijo pomeni, da država dela nekaj dobrega, nekaj avtentičnega in nekaj, kar je vredno, da se vidi povsod po svetu.       
 Ana Roš, Hiša Franko
Ana Roš, verjetno edina prava slovenska kuharska zvezdnica, vsaj, kar se tiče odmevnosti v tujini, s svojo jedjo, ki jo je postregla na zaključni večerji - ravioli z luštrekom, gobami in fermentirano skuto. Foto: Benjamin Schmuck
Ameriški novinar New York Timesa Nicholas Gill je kot specialist za Južno Ameriko videl že veliko divjakov, a Aleš Kristančič iz Movie mu bo nedvomno ostal v spominu. Foto: Instagram Nicholas Gill
       Kaj potrebuješ, da postaneš kulinarična destinacija? Javnost, ki jo kulinarika zanima. Danske pred 10 leti na kulinaričnem zemljevidu sploh ni bilo, danes pa hočejo tja vsi. Javnost mora imeti apetit – če ga nima, boš zgolj taval v majhnem krogu. Morda bodo ljudje res leteli iz ZDA v tvojo restavracijo, a brez lastne javnosti kaj več od tega ne boš naredil. In mora biti več kot samo en kuhar, ki nekaj ustvarja v državi. In če lahko jaz postavim zgled, da jim lahko uspe, če mladi verjamejo, da lahko odprejo restavracijo, potem lahko nekaj ustvariš.       
 Leonardo Perreira, bivši glavni kuhar Nome
Prekajevanje gobanov po Guzmanovo. Foto: Benjamin Schmuck
Nebesa na Livku, ena od baz tuje delegacije. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Bratovžev rumenjak z ocvirki. Foto: Benjamin Schmuck
Spoznavanje Slovenije - in slovenskega zajtrka. Foto: Instagram Nicholas Gill
Ričet s prekajeno postrvjo po Štefelinovo. Foto: Benjamin Schmuck
Brez penic in redukcij - Frankova tolminska frika. Foto: Benjamin Schmuck
       Ne sledite trendom, zavedajte se svoje tradicije, a je ne jemljite za samoumevno in delajte od tam dalje.       
 Andrea Petrini, Gelinaz
Četverica, ki jih povezuje med drugim tudi zapriseženost lokalni kulinariki in povzdigovanju te v neke nove višave - pa naj gre za Avstrijo, Slovenijo, Čile ali pa Portugalsko. Foto: Benjamin Schmuck

Dodaj v

Spoznavanje Slovenije s tujimi novinarji: "Resno, vsi morate sem!"

Od Hiše Franko do JB-ja, od jote do prašičjega smrčka
6. oktober 2016 ob 06:39
Kobarid/Ljubljana - MMC RTV SLO

"Medvedje meso, ovito v blitvo s podpisom Ane Roš. Resno, vsi morate nujno v Slovenijo," je ob koncu štiridnevnega (gastro)popotovanja po Sloveniji vzneseno zapisal Nicholas Gill, običajno bolj zadržan in umirjen kulinarični novinar New York Timesa.

Njegov švedski kolega Carl Reinholdtzon Belfrage je bil dan po vrnitvi v domovino (in še pod vtisom poslovilne večerje pri Roševi z naravnimi, maceriranimi vini iz kleti Valterja Kramarja) še bolj slikovit: "Slovenija – zelena, surova različica sproščenega petka na kliniki Betty Ford."

Mimo degustacije vin v teh dneh pač ni šlo, glavni vodič delegacije na tem področju pa je bil Kramar, za katerega ni nobena skrivnost, da prisega na naravna, biodinamična in dolgo macerirana vina, svet, v katerega sta ga kot mladega sommelierja vpeljala zamejska velikana in pionirja na tem področju Gravner in Radikon. Odločitev, da delegacijo, v kateri je večina za Slovenijo slišala zgolj prek Roševe, gosti Hiša Franko, je bila tako samoumevna. "Z Ano bi načrtno rada dvignila raven kulinarike v Sloveniji, da bi gost dobil maksimalno in da bi gostje, ki cenijo gastronomijo, prihajali k nam ne v desetinah, ampak v stotinah."

Iz ust koga drugega bi zvenelo kot prazna floskula ali pa pobožna želja – iz Kramarjevih ust je zgolj potrditev več kot očitnega. Potem ko sta se Roševa in Hiša Franko po letih aktivnega vključevanja v mednarodne projekte, v katerih je bila Ana po pravilu pravzaprav edina ženska, je "Netflix efekt" (Anin nastop v seriji Chef's Table) naredil svoje – danes v Hiši Franko ne morete dobiti proste mize, restavracija je polna do konca novembra, v njej pa sedijo pretežno – tujci. Gastronomski turisti, tista za nas tako eksotično zveneča panoga, s katerimi mnogokrat ne vemo dobro, kaj početi. Da bi nekdo priletel iz Amerike k nam samo zaradi ene večerje in morda še prenočitve v hiškah Aninih staršev, katerih že ime zveni kot nekaj mitskega in nedosegljivega – Nebesa, kjer je bila nameščena tokratna tuja delegacija?

Kako zmamiti v Slovenijo gastroturiste?
A gastroturisti so veja, ki jih mora Slovenija kot zelena destinacija, kot destinacija z naravnimi vini, kot destinacija z vse več kuharji, ki prisegajo na lokalno in tradicionalno, absolutno snubiti – tega se je zdaj začela zavedati tudi Slovenska turistična organizacija (STO), ki je v ta namen prejšnji teden v Slovenijo pripeljala peščico profiliranih kulinaričnih novinarjev, blogerjev in mnenjskih voditeljev s tega področja, ob tem pa še tri mlada velika kuharska imena – Rodolfa Guzmana (Borago, Čile), Leonarda Perreiro (nekdanji šef kuhinje v Nomi) in Philipa Rachingerja (Mühltalhof, Avstrija).


Postanki na poti novinarske delegacije: Hiša Franko, Nebesa, Majerija, JB, Monstera, vinska klet Burja, ribogojnica Faronika, eko vas Čadrg, Gostišče Grič, vinoteka Movia.


Cilj? Postaviti Slovenijo na zemljevid kulinaričnih destinacij in jo povzdigniti v državo, ki bi bila pri turistih izbranega okusa (in globljega žepa) zanimiva ne samo kot zelena in aktivna, kot gre dobro znano geslo, ampak tudi kot država, ki lahko ponudi vrhunsko kulinariko. Kot nam je povedala direktorica STO-ja Maja Pak: "Delali smo že projekt Gostilna Slovenija, ampak zdaj gremo na vrhunsko zgodbo, na zgodbo butične Slovenije."

Učinek Netflixa
In tu vstopita vlečna konja Ana Roš in Valter Kramar. "O Sloveniji nisem vedel kaj dosti, sem pa spoznal Ano Roš lani v Čilu, bil z njo en teden in prek nje sem spoznal Slovenijo, Anin slog kuhanja in slišal zgodbe o Sloveniji. Ona je bila velik razlog, zakaj sem danes tu," nam je povedal Gill in s tem nekako povzel odgovor večine – v Slovenijo so prišli brez pričakovanj, brez predstav, malodane na slepo.

Edino, kar so vsi poznali, je bila Ana – bodisi osebno, bodisi prek najuspešnejšega neplačanega EPP-ja za Slovenijo, serije Chef's Table. "V ZDA Chef's Table gledajo vsi, ne le kuharji in tisti, ki pišemo o hrani, vsi govorijo o njej. In mislim, da je zelo redko, da dobi neka restavracija tako veliko izpostavljenost. Še posebej v državi, kot je Slovenija, ki ni tako dobro znana. Predstavljam si, da bo imela velik vpliv na turizem pri vas," meni Gill.

Eden tistih, ki ta vpliv že čuti, je Uroš Štefelin iz Vile Podvin: "Razvoj slovenske kulinarike se res dviga in mislim, da je Ana tista, ki nas je postavila na zemljevid, saj je ona navsezadnje tudi razlog, da danes tu gostimo take ljudi. Porast turizma čutim tudi v svoji restavraciji, ljudje nas tudi bolj prepoznavajo in imajo res radi našo kulinariko."

Štefelin se je nove slovenske kuhinje lotil že pred leti, ko lokalno in nadgradnja tradicije pri nas še nista bila trend. Že takrat je predeloval stare gorenjske recepture, a jih posodobil v elegantne, precej lažje jedi, ki pa so še vseeno odražale tradicijo, ne hipne, z Zahoda uvožene muhe. "Mi tujcem lahko ponudimo svojo drugačnost, ker edino tu se še nismo globalizirali, če črpamo iz svoje kulture. Če jim pokažemo nekaj tistega, kar je naše, kar je naša surovina, kar so bile naše jedi, pripravljene na malo drugačen način, mislim, da smo jim pokazali nekaj novega," razlaga svojo filozofijo. Delegaciji je pripravil jajca z ocvirki, v črni kuhinji dimljeno postrv z ješprenjem, tepko in jurčkovo juho ter srno s kranjskogorsko črno polento in omako iz regratovega medu.

Svinjski smrček na krožniku
Vseeno pa ga je v obračunu dveh Gorenjcev tisto popoldne prekosil Bine Volčič iz Monstere, ki je poskrbel, da bo Slovenija med tujo srenjo zdaj znana tudi kot radikalna privrženka britanske filozofije "od smrčka do repa" ("From nose to tail") – gostom je namreč za glavno jed, po uverturi z inčuni, postregel - svinjski smrček. Zelo nazorni smrček, pospremljen z jajčno kremo z možgani in vloženimi čemaževimi vršički. Ni treba posebej poudarjati, katera jed celotnega popotovanja po Sloveniji je nemudoma postala najbolj instagramirana.

Tudi v Franciji šolani Volčič, ki je še pred leti eksperimentiral z azijsko in fuzijsko kuhinjo, se zdaj obrača nazaj k tradiciji in pozabljenim, zapostavljenim surovinam. "Ljudje rastemo, se z izkušnjami in leti tudi spreminjamo. Kot 20-letni kuhar hočeš pokazati vse, kar znaš, na enem krožniku in čeprav imam še vedno rad okuse Azije, pa je res morda v glavi nekaj preskočilo, kot da bi postal bolj zrel za take stvari in jih bolj razumem. Ni težko biti dobra restavracija, če ponujaš samo ostrige in kaviarčke, ampak gre tudi za to, kaj lahko narediš iz manj cenjenih ali pozabljenih surovin," razmišlja Volčič, ki meni, da Slovenija absolutno lahko postane naslednja kulinarična destinacija.

"Imamo vse ali pa še več, kar imajo veliki. Imamo še toliko neodkritih stvari in pozabljenih surovin, ki jih lahko ponudimo tudi takim ljudem, ker taki turisti verjetno ne iščejo gosjih jeter in kaviarja, ampak iščejo nekaj, kar je našega."

Večerja pri JB-ju
Tisti večer so delegaciji po moderni, trendi in bistrojski Monsteri pokazali še ljubljansko dolgoletno institucijo, JB-ja, v kateri vam Janez Bratovž za pozdrav iz kuhinje sicer še vedno postreže tunin sašimi z ingverjevo kremo, a mu takoj za tem sledi savinjska bržola s čebulno majonezo. In ribja juha je res začinjena s kurkumo in limonsko travo, a je zato prašič domač krškopoljec v bučnem olju. Ravioli z rikoto, pistacijami in gosjimi jetri ostajajo JB-jeva zimzelena klasika iz poglavja klasične francoske kuhinje, a Bratovž v isti meri navdušuje z belo in rumeno polento z ovčjo skuto in melancanovo kremo ter rumenjakom z luštrekom, ki ga je pred očmi presenečenih gostov zalil s še cvrčečimi ocvirki mangalice, da so dame kar odskočile.

In če je ekipa, ki so jo sestavljali še Melinda Joe (CNN, Japan Times, Wall Street Journal), priznana fotografa hrane Benjamin Schmuck in Philippe Vaures, Manuela Fissore iz gibanja Slow Food, hrvaški enološki guru Marko Kovač in kulinarična avtoriteta Andrea Petrini, v Hiši Franko in pri Luki Koširju v Griču dobila dovolj velik odmerek avantgarde, pa so bili na koncu prav tako navdušeni nad najbolj preprostimi jedmi.

Nad Frankovim legendarnim rostbifom in ljudsko friko, nad joto, s katero so jim postregli v tolminskem višavju, nad jutranjo žganjico v ekovasi Čadrg ("Tipični slovenski zajtrk," so se muzali), nad kobariškimi štrukeljci in nad mlinci, ki jih je v sicer resda malce sofisticirani različici pripravil Matej Tomažič iz Majerije.

Tradicija kot recept za uspeh
In, jasno, nad sestavinami, nad danostmi narave, o katerih je Perreira, ki je bil štiri leta glavni kuhar skandinavskega polbožanstva Reneja Redzepija, dejal, da tako sveže in kakovostne dobiš le redkokje. Sam je na zaključni večerji v Nebesih, nekakšnem "pokaži, kaj znaš in kaj si odnesel s ture", pripravil bambijev karpačo s čebeljim voskom in jurko, medtem ko je navdušeni ribič Rachinger navdušil z dvema minimalističnima različicama lipana, pri katerih je svežina ribe res prišla do izraza.

Guzmana, ki doma dela s čilskimi endemitskimi rastlinami, pa so popolnoma očarale gobe, zaradi katerih je skupina tisto jutro zarana obredla kobariške gozdove. Čilenec je pred Hišo Franko nato postavil improvizirano prekajevalnico, nad njo na vrvice kot marionete obesil šopek gobanov, jih prekadil, nato pa postregel s suhim divjim cvetjem.

"Ko smo začeli z Boragom, v Čilu kulinarika ni bila pomembna, zdaj pa se je to spremenilo. Predelujemo izvirne jedi, jedi staroselskih prebivalcev, in zdaj končno postajamo ponosni na to, kar smo. In to je ključno - da so ljudje ponosni na tradicijo, da vedo, kaj pulijo iz tal," nam razlaga vodja kuhinje 36. restavracije sveta in druge v Latinski Ameriki, ki so ga sicer, podobno kot druge, v Sloveniji najbolj navdušila vina. "Zame so pravo odkritje! V njih se čuti dolga tradicija vinogradništva. Zelo naravna so, takih nisem okušal še nikjer," je 37-letni kuharski mojster kar bliskal z očmi.

Jasno, v Valterjevi kleti, kjer se police šibijo pod težo Movijinih lunarjev, Urbajsovih organskih anarhij, Klinčevih orthodoxov, Čotarjevih vitovsk, Gravnerjevih rebul iz amfor in Štekarjevih divjih sivih pinotov, ni težko Slovenije razglasiti za sveti gral naravnih vin. Perreira pravi, da v teh štirih dneh ni pil vina, ki mu ne bi bilo všeč, švedski novinar Belfrage je delal profilke v Frankovi kleti s steklenico Organic Anarchyja v rokah, Melinda Joe ne more pozabiti polnočne degustacije pri Movii, ko je Aleš Kristančič po večerji pri Bratovžu samo zanje odprl vrata svoje ljubljanske vinoteke, začel tam graditi stolpe iz kozarcev za veliko belo, pripovedovati zgodbe o znoju in polnih lunah, pri vsem tem pa velikodušno točil iz magnumov arhivske zaloge.

Vinski raj
Od vinarjev so resda v teh štirih dneh obiskali zgolj enega, Primoža Lavrenčiča iz Burje, ki s svojimi pretežno samoniklimi vipavskimi sortami, pridelanimi na sonaravni način, v zadnjem času navdušuje tujce, a če Mohamed noče h gori, pride gora k Mohamedu. Tako so se jim pri JB-ju predstavili trije briški velikani (poleg Kristančiča še Aleks Simčič in Aljoša Jakončič) in vipavski biodinamik Miha Batič. Simčič, ki stoji še za eno v tujini cenjeno znamko Edi Simčič, nam je ob tem povedal, da vzpon Slovenije kot vinske destinacije v svetu nedvomno opaža, predvsem tudi zaradi izjemno ugodnega razmerja cena - kakovost, da pa gre za skrajno počasen proces, saj Slovenije še vedno ni v izobraževalnem gradivu, ki v tujini nekaj velja.

A tu nato svojo vlogo odigrajo kulinarični pisci – en članek o "spokojni Vipavski dolini" je tistemu koncu prinesel pravi val ameriških turistov, ki so bili potem nadaljnje leto dni besno na lovu za Burja belim in Cigojevim lardom, portret Kristančiča v reviji Food & Wine pa je briškemu šovmanu med vinarji prinesel izpostavljenost v tujini, ki je zgolj z degustacijami nikdar ne bi dosegel. Tokratna delegacija ob koncu obiska ni puščala dvoma, kakšno sporočilo bo poslala o Sloveniji. Melinda Joe je vse vtise strnila v eno besedo: "Strast. Toliko strasti. To je tisto, kar smo čutili cel izlet. Strast mladih do sprejemanja tradicije, ki jo skušajo promovirati in povzdigniti, strast Aleša Kristančiča, ki se čuti v njegovem vinu …"

Dežela izjemnih danosti
Perreira, ki ravno zdaj odpira lastno restavracijo v rodnem Portu, že razmišlja o tem, da bi se v Sloveniji upokojil, medtem ko Gill pravi, da veliko bolj profiliranih držav nima tako izjemnih danosti, kot jih imamo mi, le neodkriti smo bili predolgo. In prav mogoče je, da se država z enim, skrajno angažiranim, garaškim in nadarjenim človekom, ki potiska voz naprej, postavi na zemljevid in v nekaj letih postane vroča destinacija za dobrojedce, samo poglejte Dansko, spominja Perreira. Je pa res, da temu vizionarju samemu, brez podpore in posluha javnosti, ne more uspeti. Javnost mora imeti apetit – če ga nima, boš zgolj taval v majhnem krogu, še pripomne.

"Ana je lahko začetek nove zgodbe za Slovenijo. Že samo zaradi vin – ljudje po vsem svetu sanjajo o takih vinih, kot jih imate vi! Res ste drzni in avantgardni na področju naravnih vin, po katerih vlada v tujini veliko povpraševanja," piha na dušo Petrini, ki sicer v teh dneh piše knjigo prav o Ani Roš. Daje pa ob tem še nekaj zlatih vodil: "Ne sledite trendom, zavedajte se svoje tradicije, a je ne jemljite za samoumevno in delajte od tam dalje."

In če ob tem sklenemo še z malimi modrostmi Carla Reinholdtzona Belfragea, kako postati naslednja vroča destinacija na gastrozemljevidu: "Slovenija bi morala ostati v svojem območju udobja in se izogibati eksperimentiranju ter gastronomski in intelektualni fuziji. Na kratko: manj sestavin. Slovenija ima izjemne izdelke, strast in vino. Ne zaj***jte tega s tehnikami, namenjenimi drugim kulturam. Držite se stran od Instagrama in raje raziščite lasten vrt. Tradicionalne juhe, kot je jota, in sladice, kot so češpljevi cmoki, so fantastične. Izhajajte od tam in, ne pozabite, domača pogača ali juha sta lahko prav tako kul kot fermentirane alge. Če ne še bolj kul. Država mora ostati zvesta svojim koreninam, vse ostalo je gastronomska zabava v kostumih."

(Foto v galeriji: Benjamin Schmuck)

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
Flegica
# 06.10.2016 ob 08:16
No pa smo spet tam...7 komentarjev pred mano in seveda najprej vn useka vaški patriotizem (ne da bi bili veseli za Slo ampak takoj kritika na to zakaj niso bili pri nas!!??) -pač to so paradni konji v Slo če vam je všeč ali ne. Lahko da bo čez 20 let to Prekmurje a sedaj so to Brici (imajo tudi največ kilometrine in srečo da imajo Italijo za sosedo ne pa Madžarov). Potem pa sta tu še obvezna -"lej kako se preseravajo" in pa ponarodela " uff kašna porcija"!!! Prej ko bomo razumeli da kulinarika ni preseravanje in da je poznavanje sestavin in priprava hrane pomembna tudi v vsakdanjem življenju manj bo cvetel Lidl in Hofer z raznovrstno gastronomsko ponudbo piščanca ali čevapov v xxxl pakiranju neznanega porekla in okusa...vse filozofije moderne gastronomije so popolnoma aplikativne v domači kuhinji!!! Kar se pa porcij tiče bom reku samo to-vprašajte se kje smo po debelosti naših otrok statistično in tudi starejših?! Ne več prov dosti za američani!!! Niso več vsi kmetje oz. fizikalci po poklicu da rabijo 5000 kalorij na dan! Drugače pa-Pohvala za članek in dobro delo bricev, vipavcev, lj, prekmurecv itd...povsot imamo dobre posameznike
Kekec99
# 06.10.2016 ob 07:38
Meni je zadišala jota, mislim da vem kaj bom imel za kosilo.
SamoRes
# 06.10.2016 ob 08:14
Vedno me fascinira orgazmično navdušenje ljudi, ki dajejo velike denarje za jušno žlico neizgovorljivih jedi na gromozanskem krožniku.
Sicer je pa vsaka reklama za Slovenijo dobra, nekdo bo imel koristi od prihoda tujejedcev, upam vsaj, da natakarji v teh gostilnah niso na minimalcih.
grafikon
# 06.10.2016 ob 08:21
Nikoli nisem razumel dozivljanja eksplozije okusov v ustih. Sem pa vesel reklame za Slovenijo.
vzhodnik
# 06.10.2016 ob 07:59
Če se kje vidi zapostavljenost v neki panogi je to v turizmu. Severovzhod z Prekmurjem, Goričkim, Štajerska kot da sploh ne obstaja! Kje se izdela najboljša Gibanica, kje je doma pristno Bučno olje, kje je meso v Tunki, kje je Bujta repa, kje je bograč doma, kje je izdelana najboljša krvavica, bela, temna, prosena, ....... Vse skupaj ja nazoren dokaz, kako se že tu vse zapostavlja! Kaj se je sploh dalo v te kraje?? Slovenija ni le moja dežela z ostalimi deli brez omenjenih pokrajin ampak kot celota!! Pokrajina Severovzhoda je izjemna, pozabili pa ste vsi skupaj, da ste dali črni madež z svojo ošabnostjo!!! Kakor koli upam, da bo komentar objavljen kritiki ???? Morda celo popljuvan. Ampak dejstvo je to kar sem omenil. Pokrajina ob Muri in celotno Prekmurje z Goričkim in Štajerskim, kot da ni na zemljevidu države. Ni čudno, da ljudje odhajajo, to je tudi tu dokazano!!! Ste morda koga peljali po vinogradniških poteh Goričkega, Marofa, Lendavskih goric....... Poznate kvalitete vina in kulinarike??? Ne......
judoka
# 06.10.2016 ob 08:33
Madona ljudje, a znate res samo jamrat in kritizirat?
firtoh
# 06.10.2016 ob 06:56
Joj Kaja,zate obstaja samo Ana in skrajni zahod Slovenije.
Na stajerskem,Prekmurju,Prlekiji,Beli krajini ni nic?
Taksnih gobovih zup,kot jih kuhajo pr nas na Kozjanskem,tud Roseva ne skuha
seeblue123
# 06.10.2016 ob 08:35
Joj, spet to stokanje ljudi iz Štajarske, Prlekije... kako so zapostavljeni v turizmu. Ampak ljudje, začnite delati na tem. A mislite, da bo država delala namesto vas? HALO????

Samo stokate, naredite pa nič.
REsje
# 06.10.2016 ob 08:56
Ta članek grobo krši medvedje pravice. V letu 2016 bi medvedi morali biti zaščiteni.
pluty
# 06.10.2016 ob 08:02
Porcije pa so porcije...
zapatist
# 06.10.2016 ob 08:53
Kot piše 7up, pa so komentarji tudi pod to novico tipično Slovenceljski...namesto, da bi bili ljudje veseli, da so bili ljudje, ki lahko reklamirajo Slovenijo v panogi, ki prinaša visoko dodano vrednost, je ekološko sprejemljiva itd, z obiskom zadovoljni...se izraža foušija, negativizem in dajanje v nič dosežkom, za katerim stojijo leta trdega dela.
maher
# 06.10.2016 ob 08:09
Česa tako ogabnega in sprevrženega, kot je "prašičji smrček", še nisem videl.
Vsekakor pa se lepo poda h klienteli te šminkerske požrtije.
dare326
# 06.10.2016 ob 10:49
chef = glavni kuhar
Ko je bil Adrià Ferran (izumitelj molekularne kuhinje) na višku slave, so si Japonci in Ameri najprej rezervirali mizo v El Bulliju in šele potem planirali dopust v Evropi. Rezervacije so začeli pobirati sredi januarja in v nekaj dneh so razprodali vse mize za celo leto.
Ana Roš je trenutno kuharska moda. Njen okus je specifičen in zato privablja gastronome s celega sveta in hvala bogu, da je tako. Njena kuhinja ni delavska, niti kmečka, pač pa za tiste, ki uživajo v okusih. Če ti je alkohol razjedel burbončice in nimaš več okusa in če ti je pomemben želodec napihnjen od kruha, se usedi na pločnik pred Soseda in pojej kilo kruha in spij pivo.
Tudi Akrapovićevi rori in Boscarolovi avioni niso za vsakogar. Sta najboljša na svojem področju in enako je Ana Roš in drugi vrhunski kuharji. Edini problem je, da se na rore in avione ne spoznate, mislite pa, da se spoznate na hrano, ker vsak dan kaj vtaknete v usta. Pa se ne.
Jakob Mali
# 06.10.2016 ob 09:09
Nikoli nisem razumel dozivljanja eksplozije okusov v ustih. Sem pa vesel reklame za Slovenijo.

Verjetno še nisi našel prave restavracije zase. Dober razlog, da nadaljuješ. Dobr tek in nazdravje ;)
zapatist
# 06.10.2016 ob 08:44
@grafikon
Nikoli nisem razumel dozivljanja eksplozije okusov v ustih. Sem pa vesel reklame za Slovenijo

Sam užitek pri okušanju hrane n kuhanje samo pogosto primerjam z ostalimi užitki, ki ti jih lahko nudijo čutila...od glasbe do slikarstva na primer.

V vseh teh zvrsteh imamo stopnje od kiča ( ki je namenjen naj najbolj širšemu krogu ljudi ) prek obrti do umetnosti.

Če nekdo, ki zna uživati v dobrem obrtniškem izdelku ( kar ni nič narobe seveda ) pravi, da ga umetnost ne zanima in je ne razume, je tudi ok....ampak to je to...in nič več.

Drugače pa..

V kolikor ima Slovenija res potencial za take vrste turizem je to zelo dobra novica...saj vedno na novo poudarjamo, da je preboj možen samo z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo...te pa izdelki, ki so sestavljeni iz žlice jedi, stanejo pa ogromno, vsekakor omogočajo.
luckylucke
# 06.10.2016 ob 08:20
Lepo ste pedenali te novinarje, res.
zapatist
# 06.10.2016 ob 08:48
Že s solidnim obrtnikom se da prav lepo zaslužiti, če ga znaš spromovirati, kar je naredila VB s Jamie Oliverjem.
zapatist
# 06.10.2016 ob 11:11
@dare
Tudi Akrapovićevi rori in Boscarolovi avioni niso za vsakogar. Sta najboljša na svojem področju in enako je Ana Roš in drugi vrhunski kuharji. Edini problem je, da se na rore in avione ne spoznate, mislite pa, da se spoznate na hrano, ker vsak dan kaj vtaknete v usta. Pa se ne.

Res je zanimivo, da se toliko ljudi negativno vtakne ravno v to branžo...
Ko na primer v športu doseže kak Slovenec vrhunski rezultat večinoma vsi ploskamo.

Ko je bila Tina Maze v svetovnem vrhu smučarije, ni nihče pisal o dekadentnosti nekaterih Američanov, ki so v Evropo prileteli zato, da bi si ogledali kakšno tekmo svetovnega pokala...obenem pa še zapravvljali naokoli..

Nihče ni pisal o dekadentnosti smučarke, ki za to, da se drajsa med vratci dobro minuto, dobi enormni zaslužek, kot tudi ni bilo kritik, zakaj so potrebna vrhunska smučišča s sodobnimi napravami, ko pa se lahko drajsaš po domačem klancu na katerega štanfaš.
sintaksa
# 06.10.2016 ob 09:51
zapomnite si, kulinarični, vinski in zdraviliški turizem je to, kar nas bo delalo prepoznavne, kvalitetne in zaželene destinacije.

To, da je vzhodna Slovenija trenutno kulinarično zapostavljena, ni težava. Mediteranska kuhinja je pač bolj privlačna od holcarske in ogrske, še posebno za tuje turiste. In ko bo Slovenija ustaljena na kulinaričnem zemljevidu, bodo lahko vse regije priskočile in dopolnile ponudbo, saj je povsod pri nas vrhunska hrana. Le težje se prebijajo na prve strani z bogračem, zeljem in gibanico.

Nekdo je omenil italijanske kuhinje in gostilne, češ za 30 eur se dobro naješ... Za 30 se vrhunsko naješ tudi v slovenskih gostilnah. Pogrinjek in 2 litra vode za 4 osebe v Italiji je od 17 eur dalje, ne ga srat. In slovenske gostilne v obmejnih občinah so polne Italijanov. Ker? Je pri nas precej ceneje obiskati vrhunsko kuhinjo. Vino imamo primerljivo z vrhunskimi svetovnimi vini. To je naša rešilna bilka, če jo bomo le prepoznali... predno bo vojna :)
acoschwanz
# 06.10.2016 ob 07:31
7up +1:)
pinkfranc
# 06.10.2016 ob 11:08
Zgleda kot hecanje ...

a ti kuharji garajo, garajo!!!!!
In da bi jaz kdaj bil česa takega zmožen? Ni šans, me začne kr dušit ob teh neskončnih možnostih, samo ena jed lahko ima neskočno variacij, in potem neskočno jedi je neskončno krat neskončno, pa tisoče tehnik, čas (sekunda dela razliko), svežina in način pridelave hrane (ni vsak koren = koren), ... moraš bit res izkušen in zelo odločen človek, kar pa jaz glih nisem. No enim pa glih ta neskončnost, možnost odkrivanja paše, jaz imam raje ustaljene znane stvari, recimo na morje vedno v znano, neznano me odbija. Eni samo pač zapečkari, spet drugi avanturisti.

Sem pa danes gurman, za pojest pa ni problema, čeprav ... kot šmrkavec temu nisem dajal pozornosti, danes kot odrasel pa čutim veliko gurmansko željo ... žal pa vsako leto kaj novega ne smem več jest (alergije), najbolj me je vdarilo mlečno, saj vemo, kaj pomeni maslo v tej kulinariki. Zato priporočam vsem, raje ne bentit, raje izkoristite!!!! Nikoli ne veš ...
zapatist
# 06.10.2016 ob 10:33
@me4uali
Če se točke "kuharske umetnosti" in prepoznavnosti pridobivajo s takšnimi grozljivimi jedmi, nam ni pomoči

Sam ne vidim v tem, da se poje tudi smrček prav nič sprevrženega. Ravno obratno. Sprevrženo je, da se prašiča ubije, iz njega naredi zrezke, ki jih ti morebiti z veseljem kresneš, ostalo kar so včasih naši predniki porabili, pa vržeš v smeti.

Torej filozofija "From nose to tail" je za mene del ekološke ozaveščenosti in spoštovanje do ubite živali...drugo pa seveda je, če ubijanju živali za prehrano nasprotuješ na sploh...samo po tem nima veze smrček ali stegno.
QUENDI
# 06.10.2016 ob 09:56
......dekadenti turizem za vsega naveličane.....medtem se pa razprodaja vitoteka Vinaga.....
pkorosec
# 06.10.2016 ob 16:58
ce se dodam mojo malenkost kot Stajerc. Avstrijske kolege sem preprical da se namesto voznje skozi Slovenijo, ustavijo v Sloveniji pri stajerskih gostilnah, kot tudi seveda na Trojanah. Vsi so mi zatrdili da tako dobro se za ta denar ne najejo in napijejo nikjer. To kar v Sloveniji dobis za 12€, v Avstriji dobis od 30€ naprej. Tak da SLO turizmu res manjka reklame, ker fakt je da slovenska kulinarika napram neki avstrijski ali pa angleski res ni slaba.
7x7
# 06.10.2016 ob 11:13
Dare326, še kako prav imaš. Avto je lahko 100.000€, Akrapovič ima tudi visok kakovostni razred, pa se v to ne bo nihče pri nas zaletaval z dekadenco. Kvalitetna hrana, preko katere vlagaš v sebe, je nekaterim nesmiselno.
zapatist
# 06.10.2016 ob 10:24
@7x7

Pod kakšnimi drugimi članki pa isti komentatorji pišejo, kako se v Sloveniji ne spodbuja delovnih mest, kako je država kriva, da nimajo dela in živijo še vedno pri starših.

Me zanima, koliko od njih je poslalo prošnjo Hiši Frank za pomivalca posode...marsikateri nadarjen kuhar, ki je kasneje uspel, je začel na ta način.
zapatist
# 06.10.2016 ob 09:22
@aaaa

Tudi restavracije zgornjega srednjega razreda so pomembne, se strinjam...in da so v Italiji, ki slovi po eni najboljših kuhinj na svetu, polne tudi ne dvomim.

Vendar pa ima Italija tudi vrhunsko kuhinjo...primerjaj število mišelink, na primer...tam za 20 evrov ne boš jedel.

Sam vidim pozitivne kritike, ki se pojavijo v tujih medijih in so v prvi vrsti namenjene, kot bi ti dejal preseratorskim potrošnikom, tudi kot povabilo vsem ostalim, da naj pridejo v Slovenijo poskusit njeno hrano in vina, njihovim okusom in žepom primerno.
tvojfrend
# 06.10.2016 ob 09:09
Sua šla u gastilna, jest lačn sn bi,
sn djau 'Jest sn plačeu, narač pa kar ti',
je uzie ana rič, de na uiš ki nardit,
a je tistu za snist al za malat na zid.

Pa sn djau 'Člajk uat tega prou guišnu ni set,

fah-q
# 07.10.2016 ob 11:49
sem vesel, da pr frankotu tako laufa...čeprav to pomeni, da jaz tam ne bom več jedel. pred leti, ko sem še živel v sloveniji, sem bil kar pogosto tam, ampak takrat si prišel mimo, naročil, pojedel in to je blo to-danes pa kot berem so zasedeni daleč naprej-jaz pa nimam nobenga namena planirat svojga kosila tolko vnaprej.

tudi podpiram precej bolj tak turizem kot pa masovnega. slovenijo bi morali poštimat kot luksuzno destinacijo (govorim o cestah, kolesarskih stezah ipd ter obnovi ulic, fasad, znamenitosti)...ker po vseh teh letih življenja v 4 državah lahko rečem-naravo mamo tako, da nam jo lahko večina zavida. ja, ma marikdo gore, doline, morje-ma ne na takem malem področju, smo kot italija ali francija v malem kar se narave tiče...rabiš celo Francijo obvozit (OK, pustmo njihove gradove, tu težje konkuriramo), da dobiš podobno naravo kot pr nas. in če bi poštimali centre mesta v stilu ljubljane in recimo radovljice, naredili po nemškem zgledu kolesarske po dolinah in okol znamenitosti, dodali take variante kot je ta gurmanska še za ostale regije, pa naš zdraviliški turizem itd...in mate bombo...če sam primerjam našo naravo z recimo luksemburgom-ga nesemo na celi črti, naša notranjska je kar se narave tiče mirno primerljiva, kje je še gorenjska, prekmurje, primorska, kras...pa poglejte kolk oni pokasirajo od turizma zarad svoje narave...
Ples
# 06.10.2016 ob 11:27
Fajn promocija - menda prvič, da pohvalim Slovensko turistično organizacijo ...

Seveda pa je takšna promocija možna samo, če imaš "material", in Slovenija ga zelo očitno ima. Pohvale vsem kuharskim mojstrom!

Pa tudi članek je fajn napisan.
me4uall
# 06.10.2016 ob 10:24

RTVSLO-MMC je napisal(-a)

Krožnik, ki je delegaciji najbolj ostal v spominu? Prašičji smrček s podpisom Bineta Volčiča, seveda


Kaj sploh reči na kaj tako sprevrženega in dekadentnega (kot je že nekdo pred mano tudi napisal).

Če se točke "kuharske umetnosti" in prepoznavnosti pridobivajo s takšnimi grozljivimi jedmi, nam ni pomoči.

A si boste naslednjič postregli s smrčkom svojega ljubljenčka? Verjetno jih imate doma.
Prašički niso nič slabši od njih.

Pa ne se potem prosim zgražat nad divjimi in nekultiviranimi Kitajci, ki jedo "naše" domače ljubljenčke. Zadeva je popolnoma enaka, le kulturno okolje je drugačno. Zahod je prav tako, če ne še bolj, gnil.
Hipokrizija na višku...
Koprčan98
# 06.10.2016 ob 09:12
Slovenija je izredno lepa država, bodite vsaj malo srečni da tu zivite, dragi sokomentatorji!
sober
# 07.10.2016 ob 11:01
PRAŠIČJI SMRČK od MEDVEDA ŠAPICE joj joj joj ... tako ogabno se sliši, kot bi rekel od človeškega lulčka kožica. Še dobr, da sm pred 30imi leti rekel mesu odločen ne. nekdo je zapisal resnico: česa tako OGABNEGA IN SPREVRŽENEGA že dolgo ne! Ljudje paš ne vedo več, kaj bi počeli, potem mora biti vse malo čez rob, pri hrani, sexu in povsod, kjer greš lahko čez vsako mejo dobrega okusa. sicer pa, kdo pa se danes sploh še sprašuje o etiki in morali? Bine ziher ne.
mikic007
# 06.10.2016 ob 22:20
Najprej si moraš razjasniti, da gastronomija tega ranga nima nobene veze s kuhinjo vaše mame. Isto kot primerjati dirko formule in vsakdanjo vožnjo na šiht... V osnovi isto, a povsem drugače. Se pa določene rešitve iz formule pojavijo tudi v naših avtih, enako vrhunska kulinarika prispeva k vsakdanji.

Saj jaz sem tudi bolj kmet pri hrani, razumem pa branžo in ne bom po njej udrihal, ker mi je zanjo škoda denarja...
Robiland
# 06.10.2016 ob 18:17
a to je ta najslabse placana branza v Sloveniji, delo v kuhinji?
Peacemaker
# 06.10.2016 ob 14:14
Najbolj me moti da so rdeča nit rubrike Ture Avanture na nacionalnem portalu članki o enih in istih kuharjih

Jah lej... to je podobno kot pri fuzbalu kjer se pac vecinoma pise o Messiju in Ronaldu... ceprav je en cel kup vrhunskih fuzbalerjev.

Se pa strinjam s tabo, da bi lahko bilo se vec prispevkov o dobrih (ne nujno pa, da ravno svetovno znanih) gostilnah, kjer se poje super dober bograc ali pa najboljsi fuzi dalec naokrog...
keka77
# 06.10.2016 ob 11:25
Jaz sem pa zelo ponosen, da pisejo v tujini o dosezkih Slovencev, slovenski hrani in lepotah nase domovine..
7x7
# 06.10.2016 ob 10:08
Super članek, še več takšnih in podobnih prosim. Glede na naravne danosti Slovenije, ima gastronomski turizem in v bistvu (eko)turizem na splošno prihodnost pri nas. Pametni in sposobni bodo gradili na tem, nesposobni bodo pač ždeli v pisarnah cele dneve in pljuvali po zadovoljnih ljudeh.
zapatist
# 06.10.2016 ob 09:31
@aaaa

Torej, da napišeš, da so gostilne v Italiji polne brez nenehnega oglaševanja, po moje ne bo držalo. Redka država na svetu še obstaja ( francoska na primer ), katero kuhinjo bi se na takšen ali drugačen način že stoletje oglašuje kot izredno.
zapatist
# 06.10.2016 ob 09:24
Kar pa se štirih norveških medvedov tiče...

Če so bili že ubiti, je bolj spoštljivo do njih, da se jih poje kot pa vrže v smetnjak.
ŽBe
# 07.10.2016 ob 13:52
@Zverca Zanimiv seznam! Če vzamemo samo prvih šest, so tri restavracije iz vzhodne Slovenije, dve primorski in le JB kot ljubljanski. Tudi sam pogrešam omembo Denka, Maka... David Vračko se je izpopolnjeval v danski Nomi, oba brata imata izkušnje, kot redko kateri chef pri nas. In iz nekega razloga se ju na tem portalu tako rekoč skoraj ne omenja. Ne obstajata. Kaja Sajovic? STO? Saj do Maribora ni tako daleč, tudi Kungota je takoj ob avtocesti...
SamoRes
# 06.10.2016 ob 22:01
Še nekaj, vsak tujec ve, da je naša posebnost potica, toda nikjer še nisem jedel dobre razen pri naših mamah in babicah, vse neko suho testo in neokusen nadev. Na tem delajte, ne na svinjskih vohalih.
Zverca
# 06.10.2016 ob 19:26
Katastrofa od STO. Na listi, ki jo prilagam, so med prvih top 6 tri iz vzhodne Slovenije. Če bi bil ambient všečnejši, in vinska karta popolnejša, bi bil MAK na lestvici drugi!!! https://www.falstaff.at/rf/lr/c/slowenie
n/
Peacemaker
# 06.10.2016 ob 14:34
Drzim pesti, da bomo nekoc vsaj priblizn tam kjer so zdaj Baski :)

Oni so sicer cesnja na torti spanske kulinarike tako, da je pot do tja se kar dolga in bo potrebno tudi sodelovanje politike

(v Slo. se vedno rabis 1000 in 1 papir da lahko ponujas hrano; v spaniji ti vsak, se tako mali lokalcek, ponuja kaksno lokalno specialiteto...)
PONOS
# 06.10.2016 ob 13:46
No se popravljajo-končno-pusti tuje na tujem mi imamo svoje....in tujec turist želi nekaj -pristnega iz naših krajev....te jajčne lupince pa se jaz ne bi upal uporabljati -salmonela pa to...
Roševo se puša medijsko iz vseh strani....veze pa to...je to vse kaj premoremo ?Vesel sem da ni pene naj naši kulinarični mojstri staknejo glave in izumijo slovenski stil tak kot a imajo Baski ki je znan in neverjetno nagrajen...če zmorejo oni -zmoremo mi...
Peacemaker
# 06.10.2016 ob 12:05
Mater v Italiji daš za odlično kosilo 20 - 30 EUR in se naješ kot človek lokalnih specialitet. Brez medvedov, svinjskih smrčkov in podobnega dekadentnega sranja. In ne boš verjel. Gostilne so polne. Brez nenehnega oglaševanja. To je zame dodana vrednost. In to je zame gastronomija.

Se absolutno strinjam...

Ampak ti tole visoko gastronomijo vidis kot "preseravanje" jaz pa kot dobro reklamo, "start-up", motivacijo, ... da tudi ostale prestevilne restavracije, ki bazirajo na slanih pizzah in prekuhanih spagetih naredijo premik v glavah...
Ples
# 06.10.2016 ob 11:52
@pinkfranc
No enim pa glih ta neskončnost, možnost odkrivanja paše, jaz imam raje ustaljene znane stvari, recimo na morje vedno v znano, neznano me odbija.

Takšnih izjav pa tu pod članki res ni veliko, všečkam :)
Najlepše je, ko je človek tak, kot je. Poznam ljudi, ki res z veseljem potujejo in spoznavajo tuje kraje, poznam pa tudi nekaj takih, ki to počnejo bolj zato, da delajo kljukice in se hvalijo drugim ... Sicer pa to ne velja samo za potovanja.
nemoremsespomnit
# 06.10.2016 ob 11:37
Osebno me Ana Roš niti v enem od treh obiskov ni tako blazno navdušila (vsekakor mi Majerija "bolj sede"). A to ne zmanjšuje njene teže, kvalitete, truda...vsekakor sem vesel, da obstaja, da ni edina in da je takšnih ponudnikov vse več.

Štajerska, Prekmurje, Koroška? Prav gotovo imajo za ponudit ogromno (na malce bolj "sofisticiran način" sicer redki), a je verjetno to odraz same geografske lege, zgodovine, turizma, okoliške kupne moči... A tudi tja se počasi seli vrhunska kulinarika (kar že pač ta vrhunskost pomeni), ogromni potencial so številna okoliška zdravilišča, vse večje število domačih in tujih turistov... Tudi sosedje so pričeli svoje vinsko kulinarične zgodbe v Istri, pa jih postopoma selili vzdolž obale in danes vam v neki "vukojebini" sredi Korčule pripravijo takšno lokalno hrano, da zraven mrmrate (in vam jo tudi kvalitetno zaračunajo, kar je povsem ok, če želijo ta nivo peljat tudi v bodoče).

Skratka, vsak tak članek o Sloveniji v tujini je velik plus. Morda en sam ne, a ko jih je stotine, tisoče..., potem se stvari premaknejo.
zamudnik
# 06.10.2016 ob 10:50
Gastronomski turisti, tista za nas tako eksotično zveneča panoga, s katerimi mnogokrat ne vemo dobro, kaj početi. Da bi nekdo priletel iz Amerike k nam samo zaradi ene večerje

Hudo dekadentna družba smo postali. Ob takem - ne bom rekel, čem - pa res malo razumem, zakaj hočejo anarhistični snobi vse to v temeljih razmajati.
svabo
# 06.10.2016 ob 10:33
Kulinarični presežek je seveda stvar okusa vsakega posameznika, tako kot je vino popolnoma subjektiven okuševalski ples brbončic. Je pa dejstvo, da je kulinarični turizem v tem trenutku vezan več ali manj na centralno in zahodno Slovenijo. Hkrati pa je ob Slovensko-Italijanski meji nastalo tudi za Evropske razmere področje čistega kulinaričnega raja. Namreč ne pozabiti, da je nekaj res svetovno priznanih restavracij na Italijanski strani, kot je tu poleg Hiše Franko še kar nekaj Slovenskih restavracij. Dejstvo pa je, da je za vsako dobro restavracijo potrebno vedeti, da jo mora priznati in pomagati preživeti najprej lokalno okolje. Zato so vse te restavracije najprej navdušile domače okuševalce, ki so s svojim obiskom omogočile njihovo preživetje in omogočilo tudi njihovo mednarodno spogledovanje. Dočim pa na vzhodni Sloveniji gostilne niti ne morejo priti do višjega nivoja, ker nažalost Štajerci in Prekmurci ne priznajo nobenih posebnih kuliniračnih presežkov, s tem da bi se vsaj kakšna od restavracij iztrelila v kulinarična nebesa. Torej ko bodo Štajerci in Prekmurci bili pripravljeni nagraditi kvaliteto s stalnim obiskom, bo to morda nek začetek. Je pa dejstvo, da okolje, kjer meji na Avstrijce, Madžare in Hrvate ne more pričakovati kulinarično zahtevnih gostov. Kot je pa že nekdo zapisal. V svetvoni kuhinji je absolutni zmagovalni trend okusov za razvajanje brbončic pač mediteranska kuhinja. Zatorej pač avstroogrski težki krožnik na tem zemljevidu res nima kaj ponuditi.
Slovenija
link
Butični hotel Gredič - od počitniškega dvorca do kulise vinskih žajfnic
33
12. september 2017 ob 06:16 Do Grediča vodi ozka, vijugasta stranska cesta skozi Brda, mimo vinogradov ter posesti Marjana Simčiča in Movie do cvetoče sivke pred vhodom v butični hotel, katerega zunanjost je širši javnosti ...
Več novic ...
Kazalo