Ture avanture
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 38 glasov Ocenite to novico!
Aljoša Jakončič
Aljoša Jakončič: "Globalizacija je prinesla nešteto produktov. Ko sem bil otrok, je bila zame na primer banana nekaj posebnega. Res zelo poredko sem jo jedel. Danes je to čisto povprečen sadež. In jaz bi zdaj za tisti občutek, ko sem jedel banano kot otrok, dal ne vem kaj. Tako zelo poseben občutek je to bil zame. Tako je pa tudi pri določenih ljudeh, ko gre za vino. In ti ljudje bodo tudi zanj pripravljeni plačati več." Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv
Aljoša jakončič
Vinski časopis Decanter velja za enega najstrožjih na svetu, zato so tovstne medalje in priznanja za vinarja dokaz, da je res izjemen in strokoven. Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv
Aljoša Jakončič
"Mi, ki smo majhni proizvajalci, govorim za celotno Slovenijo, mi v celotnem svetu ne pomenimo skoraj nič. Ampak, zadnje čase nas v svetu opažajo in torej ne delamo nekih povprečnih stvari." Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv
Aljoša Jakončič
Družinsko vinarstvo Jakončič ima bogato zgodovino in družinsko tradicijo, ki sega do dalnjega leta 1847. Vsaka generacija je doprinesla k novim prijemom, enolog Aljoša Jakončič pa je v zadnjih letih močno razširil svoj trg v tujini - tako v Evropi, kot v Aziji in Ameriki. Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv
Aljoša Jakončič
Jakončičeva vina se v zadnjem času ponujajo na predstavitvah v različnih hotelih in restavracijah v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije. Vinsko-kulinarični dogodki namreč predstavljajo nov način dojemanja vina, kulinarike in druženja. Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv
Aljoša Jakončič
"Brici smo v rebulo spoštljivo verjeli in kar nekaj let trdo delali, da smo to sorto pripeljali do popolnosti in pridobili tisto kvaliteto vina, ki smo jo želeli, da je danes prepoznana na mednarodni ravni. Rebula namreč zna biti muhasta in zahtevna za pridelavo. Zdaj pa je res pokazala rezultate velikega vina." Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv
Aljoša Jakončič
Vinsko klet družine Jakončič lahko obiščete ob predhodni rezervaciji in napovedi, saj tako kot mnoge druge vinske kleti ponujajo vinske degustacije in oglede. Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv
Jakončič
Vinarstvio Jakončič je na Decanterjevo ocenjevanje letos poslala tradicionalni briški sorti: Rebulo in Cuvée belo, blagovnih znamk Carolina. Tovrstna vina so zorela skozi zgodovino in so se v Goriških brdih proizvajala že od samega začetka vinogradništva na tem območju, vse od leta 1787, ko poznamo prve pisne vire klasifikacije briške prsti in teritorija. Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv
Jakončič vinarstvo
Aljoša Jakončič z očetom in bratom. Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv
Aljoša Jakončič
Aljoša Jakončič: "V vinu je potrebno uživati! Moraš delati to z veseljem, ga okušati z veseljem, z nasmehom in znati ceniti trud in znanje, ki se skriva v vsakem požirku!" Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv
Aljoša Jakončič
Aljoša Jakončič se v zadnjem času loteva drugačnih marketinških prijemov, predvsem vinsko-kulinaričnih dogodkov zaključenih družb tako doma kot v tujini. Spremljajte vinarstvo Jakončič (Jakoncic Winery) na Facebooku, da boste obveščeni o dogodkih. Foto: Aljoša Jakončič osebni arhiv

Dodaj v

Vinar Jakončič na Decanterju zadel vinski jackpot

Dva poslana vzorca, dve zlati priznanji
10. junij 2016 ob 06:36
Kozana - MMC RTV SLO

"Briška avtohtona sorta rebula je od nekdaj veljala za manj vredno sorto. Kar nekaj truda je treba, da se spremeni miselnost in doseže spoznanje, da je to v bistvu odlično vino in izjemna sorta. Brici smo v rebulo spoštljivo verjeli in kar nekaj let trdo delali, da smo jo pripeljali do popolnosti in pridobili tisto kakovost vina, ki smo jo želeli, da je danes prepoznana na mednarodni ravni."

V vinskem svetu velja Decanterjevo ocenjevanje vinskih vzorcev za eno izmed najprestižnejših na svetu, prav gotovo pa številka ena v Evropi. Ocenjevanje vsako leto poteka v Londonu, v strokovni žiriji je bilo letos zbranih 244 strogih strokovnih sodnikov, med njimi tudi 69 "Masters of wine". Ocenjevali so več kot 16.000 prijavljenih vzorcev z vsega sveta, seveda pa so bili vzorci razporejeni v ustrezne kategorije.

Ob ameriških Spectatorju, Wine & Spirits Magazine in še nekaterih podobnih je priznanje, ki ga prejmeš na takšnih tekmovanjih, kamor prispejo vzorci z vsega sveta in jih ocenjujejo najstrožji vinski poznavalci, gotovo velika čast in potrditev za vinarja. Slovenski vinarji v zadnjih letih dobivajo svoj ugled na mnogih svetovnih vinskih ocenjevanjih, vinarju Jakončiču iz Kozane v Brdih pa je letos na Decanterjevem ocenjevanju uspel tako imenovani "vinski jackpot". Od dveh poslanih vzorcev je prejel dve zlati medalji v kategoriji belih vin. Poleg tega pa je ena izmed teh zlatih medalj postala tudi vinska trofeja, kar pomeni, da je bilo to najboljše vino v celotni regiji (Sloveniji).

Z Aljošo Jakončičem smo opravili krajši intervju.


Letos ste torej dvakratni zlati Decanterjev zmagovalec. In to ne za rdečo carolino, po kateri je vaša klet gotovo najbolj poznana, ampak ste na ocenjevanje poslali samo bela vina!
Ja, res je. Večkrat nam kdo reče, zakaj se pogosteje ne prijavljamo na vinska ocenjevanja, in letos smo se odločili, da na Decanterjevo ocenjevanje pošljemo Carolino Rebulo, letnik 2013, in Belo Carolino 2012. In kaj se je zgodilo? Pri obeh vzorcih smo dobili 95 % točk, čisti jackpot oziroma sreča polna, če se tako izrazim! S tem, da je Carolina Rebula dobila še trofejo, kar pomeni, da je bil ta vzorec najboljši izmed belih vin v konkurenci! Zakaj pravim, da je to nekako čisti zadetek - ker lahko samo eno vino prejme trofejo. Zlatih medalj lahko kot vinar prejmeš več, 95 točk lahko torej dobi več vin istega vinarja, trofeja je pa za vinarja lahko samo ena. Torej statistično gledano, smo bili najboljši oz. smo pobrali vse medalje in priznanja, kar je pač za dva vzorca mogoče.

Ste pa na Decantjerju pred leti že prejemali priznanja.
Leta 2005 smo za Belo Carolino dobili srebro, 2006 prav tako za Carolino Rebulo srebro in potem še 2007 trofejo za Belo Carolino. Zelo se mi zdi zanimivo, da je letos dobila trofejo rebula, ki jo nekateri imajo za, recimo, "vsakdanje vino." Za cela Brda in vse pridelovalce rebule je to en velik poklon. Zakaj? Ker je veljal nekakšen nenapisan zadržek do te sorte, rekoč, da to ni »naj« vino. Kar nekaj truda je treba, da se spremeni miselnost in doseže spoznanje, da je to v bistvu odlično vino in izjemna sorta. Brici smo v rebulo spoštljivo verjeli in kar nekaj let trdo delali, da smo to sorto pripeljali do popolnosti in pridobili tisto kakovost vina, ki smo jo želeli, da je danes prepoznavna na mednarodni ravni. Rebula namreč zna biti muhasta in zahtevna za pridelavo. Zdaj pa je res pokazala rezultate velikega vina.

Kaj je za vas "veliko vino"?
Vsi si na primer predstavljajo, da mora veliko vino zelo dišati, da mora biti zelo bogato, kot kakšen hamburger, ki ima veliko paradižnikove omake, majoneze, da je zelo masten, obilen, da imaš potem čim bolj poln želodec. Tako bi si lahko nekdo, tudi jaz morda, če bi bil laik, predstavljal, da gre za "veliko zadevo". Gledano globlje, je pa bit nekje drugje. Bistvo velikega vina je v njegovi brezčasnosti. Ko ti ponudiš vino in z njim komponento časa, takrat vino postane veliko vino. To pomeni, da počasneje zori in ostaja dobre kakovosti. To je vizija vina, ki ga zagovarjamo! Res je, da smo se kar nekaj dolgih let trudili za našo rebulo, vendar je zdaj ves trud poplačan. Uspeva na posebni zemlji, ki ji v Brdih pravimo opoka, in je bila na poseben način obrana, večkrat in postopoma. To pa zato, da lahko doseže pravo ravnovesje kisline, arome, okusa in da to vino postane res harmonično in okusno. To ni tako, kot če vidiš določen prostor in ti je takoj všeč, a se ga čez 15 minut naveličaš. Pravi prostor in prave stvari pridejo za tabo. Tako je tudi pri vinu, pomembna je njegova brezčasnost, polnost in da vedno znova izzove presenečenja.

Kako to, da se na slovenskih vinsko-kulinaričnih sejmih in festivalih ne pojavljate pogosteje?
V zadnjem času se res ne prijavljamo na sejme in festivale. To nas tudi ljudje in organizatorji večkrat sprašujejo. Ampak, nekako je v obilici dela in vsestranskih obveznosti do kupcev in širjenja trga postal položaj takšen, da se nismo pogosteje pojavljali. Trenutno uresničujemo strategijo unikatnih vin, ki morda zahteva bolj oseben pristop. Velja pa tudi omeniti, da kadar koli se prijavimo na kakšno ocenjevanje, vedno kaj dobimo. Tudi na primer na ameriški Finger Lakes smo se letos in dobili bron. V veselje in ponos nam je to, da vedno, ko se kam prijavimo, poberemo priznanja. To nam daje še poseben zagon do dela in nove izzive.

Kaj vam pravzaprav pomenijo vse te medalje in priznanja?
Absolutno je to za vinarja in enologa potrditev, da je na pravi poti in, kot prej omenjeno, vsako priznanje je izziv za napredek in rast. Vedeti moramo namreč, da dejansko samo majhen odstotek vseh vin dobi medaljo, zlato medaljo pa se manj. Priznanja in medalje so fantastično priznanje za vinarja, še vedno pa ne smemo pozabiti, da je treba vino prodati, ker se od medalj ne da živeti. Običajnim porabnikom navadno priznanja ne pomenijo veliko, za stroko in za tiste, ki res cenijo dobro vino, pa je to prav gotovo posebnost in drugačnost od povrečja. Predvsem so pa na to pozorni na tujih trgih.

Zadnje čase slovenski vinarji izjemno uspevate na tujih trgih. Imate občutek, da je slovensko vino v tujini res bolj cenjeno kot doma?
Na Kitajskem imamo precej ljudi, ki obožujejo Jakončičeva vina, odpiramo pa tudi trge v Ameriki in seveda Zahodni Evropi. Imamo sicer relativno dokaj visoko ceno za steklenico in s tem se osredotočamo na nov segment občinstva. Tako da se naša najdražja vina v Sloveniji skorajda ne prodajajo. Tudi ta rebula, ki je letos dobila trofejo, se precej malo proda v Sloveniji, ker je malce višji cenovni razred. Nekako opažam, da če ljudje želijo nekaj več, so za to pripravljeni tudi plačati več, in ti ljudje nas tudi poiščejo in pokličejo. Če namreč želiš neko ekskluzivnost, se ti zoži ciljna skupina. To je tako kot pri potovanju - moj cilj je vedno v določeni državi obiskati najboljšo restavracijo in piti najboljše vino. Želim poskusiti najboljše, ker če ne, imam občutek, da izgubljam čas. Nekako vsi v družini vedno želimo poskusiti najboljše, ker je to postala že naša profesionalna dolžnost in del izobraževanja. Tudi ko predstavljamo vina, jih želimo predstaviti v kar se da najboljših restavracijah, kjer imajo profesionalen odnos, spoštovanje in znanje do unikatnih vin. Zadnje čase spoznavam, da mora biti vino veliko, polno, steklenica mora biti prava, embalaža, dizajn, predstavitev, vse šteje. Zato tisti, ki gledajo z določenimi pričakovanji, res to znajo videti in pač vidijo to, kar je "top!". S tem tudi pri sebi izražajo neko zanesljivost, unikatnost.

Vaša kmetija ima dolgo tradicijo. Tudi vi kot vinar in enolog ga pridelujete z ljubeznijo, je to dejansko ključ do uspeha, kljub izjemno veliki konkurenci?
Proizvajati vino je ena velika ljubezen, veliko prej je to kot pa tržniški prijem. Če želiš zares obogateti v smislu številke na bančnem računu, vinarstvo skorajda ni prava odločitev. Da vino postane izjemno, ga res moraš delati z ljubeznijo in strastjo. Opažam, da Slovenci imamo to v sebi in se to prenaša iz roda v rod. Mi se nekako ne zavedamo, da imamo najstarejšo trto na svetu. In ne samo, da bi se morali vprašati, ali je mogoče še bolje iztržiti, dejansko se ne zavedamo, kako pomembno tradicijo in odnos do vina imamo. Zato imamo dobesedno nalogo, da mi, slovenski vinarji, svetu pokažemo, da smo popolnoma enakovredni vsem Italijanom in Francozom in drugim "velikim vinskim državam". Tukaj ne gre za denar, ampak neke vrste ponos in potrditev, nekaj, kar pač imamo v sebi. Kot opažam, se zdaj svet obrača k nam, k slovenskim vinom. Res so nas opazili! Mogoče bodo naslednje generacije začele v tem še bolj uživati. Zdaj smo nekako zorali ledino in gre vse lažje tudi po zaslugi naših staršev, ki so postavili osnovo za uspeh.

Glavnino vin pa vendarle izvozite?
Ja, res je, veliko smo naredili pri prodaji in prepoznavnosti naših vin v tujini. Dober trg je trenutno Italija in Hrvaška, razvijamo pa vedno bolj prodajo v Srbiji, Amsterdamu, Londonu in v Pragi, Ameriki. V Rusiji komaj začenjamo in se koncentriramo bolj na velika mesta, saj je za prepoznavnost potrebnih kar nekaj finančnih sredstev, kjer smo omejeni in seveda delamo, kolikor si lahko privoščimo. Od vseh trgov nam pa največ pomeni Azija, saj na Kitajsko prodamo kar veliko vina, odpira se nam pa vedno večje povpraševanje na Japonskem in Maleziji. Tam je stičišče ljudi, ki so za vino pripravljeni plačati več. Sicer pa tudi to, da nekdo ni pripravljen plačati več, ni nič slabega. Zato, ker vinarja takšen trg opomni na to, da se sooči s konkurenco in resničnostjo. Mi, ki smo majhni proizvajalci, tukaj mislim na celotno Slovenijo, mi v celotnem svetu ne pomenimo skoraj nič. Ampak, kot rečeno, zadnje čase nas v svetu na veliko opažajo, kar je potrditev, da ne delamo nekih povprečnih vin, ampak vrhunska vina. V povprečju je že sama osnovna raven zelo visoka. Globalizacija je danes prinesla nešteto produktov, nešteto vin. In to, kako dobiti nekaj, kar te v poplavi vsega še vedno osupne; to je tisto pravo - kako dobiti pravi kos mesa, pravi sir, pravo vino. Sicer se pa kot vinar, moraš roditi za to. To je poslanstvo s katerim moraš živeti in midva z bratom to poslanstvo zelo resno in odgovorno opravljava. Želeti si moraš, da si drugačen in da živiš z zemljo, s trto, s tem grozdjem. Izjemno sem hvaležen staršem, ki so me v to usmerjali in mi dajali neprecenljive nasvete.

Tanja Mojzer
Prijavi napako
Komentarji
Ave Me!
# 10.06.2016 ob 07:55
@Ferdek lahko, da ti Rebula ne odgovarja in je tudi ne boš našel "dobre" zate. Menim, da ima vsak svoj okus in zato je na tisoče vrst hrane in pijače, pa naj potem vsak izbere kar mu sede. :)
lprelesn
# 10.06.2016 ob 07:22
bravo, za vsak dober uspeh slovencu-em privoščim !
luka101
# 10.06.2016 ob 08:55
Čestitke Jakončiču, lepo priznanje ... ampak, problem je drugje: čisto možno, da imajo v Brdih oblikovan sklad, iz katerega plačujejo te vino-rtvslo novinarje, ki na 10 člankov o vinu v devetih pišejo o Brdih.
Loso
# 10.06.2016 ob 08:07
Čestitam Jack. Zasluženo.
Članek pa reklamno sporočilo.
Bljek
mr.cook
# 10.06.2016 ob 07:15
Č e s t i t k e . . .
skripy
# 10.06.2016 ob 10:05
Oglaševanje gor ali dol, spet sami tipični slovenski komentarji. A smo mi sploh lahko kdaj veseli, če komu kaj uspe? Osebno Jakončiču in ostalim privoščim čim več uspeha, vse skupaj je reklama za Slovenijo in nekaj s čimer se lahko še sam pohvalim, ko se pogovarjam s kolegi iz tujine. Rebulo pa tudi sam rad pijem, nekoč sem tudi sam menil, da je to vino drugega razreda, a od kar smo imeli pred leti v Brdih pokušino, sem čisto spremenil mnenje in je velikokrat na meniju,
jezevec
# 10.06.2016 ob 06:46
Vino kot "brezcasno", "izzove presenecenja", "harmonicno". Jao, kaksen BS so ta ocenjevanja ...
SF0100
# 10.06.2016 ob 08:45
in kaj zdaj?

ZvonkoS1
# 10.06.2016 ob 09:21
Aljoša Jakončič se v zadnjem času loteva drugačnih marketinških prijemov, predvsem vinsko-kulinaričnih dogodkov zaključenih družb tako doma kot v tujini. Spremljajte vinarstvo Jakončič (Jakoncic Winery) na Facebooku, da boste obveščeni o dogodkih.

Ne vem, če to ni direktno oglaševanje potem pa res ne vem več kaj....
Veliki gospod
# 10.06.2016 ob 09:13
Sem imel zeljo iti v Brda, pa ste mi s tem forsiranjem cisto zagravzali tisti del Slovenije.
deimos
# 10.06.2016 ob 16:14
no jst sm leta 2009 spil eno steklenico caroline rebule in moram rečt, da je to blo eno najboljših vin tega cenovnega razreda, kar sem jih pil. takrat mislim da je bla cca 15 eur.
REsnica
# 10.06.2016 ob 13:36
ob lepem uspehu Brica, je potrebno povedat, da je decanter podoben evroviziji. Vsi ki iščejo vzpo, zaslužek, reklamo... jo lahko kupijo z udeležbo na takem tekmovanju, nalepkami za etikete d"decanter", naročninami na novice, udeležbo plačljivih dogodkov in storitev... vrhunski in priznani vinajrji se takim šovom, kot je decanter, izogibajo. Tudi samo ocenjevanje vin je kritizirano , zastarelo... Decanter je firma, ki proizvaja dobiček v prvi vrsti sebi.

je pa vseeno odličen razultat, če dobiš "trohpy", kiga dobi samo okoli trideset vin od vseh prijavljenih (16.000)
MyotisSI
# 10.06.2016 ob 12:35
nemoremsespomnit

# 10.06.2016 ob 11:24
MyotisSI

Uradnega cenika, objavljenega kje na spletu res nimajo, menda tega nisi pričakoval???

Lahko se pa pozanimaš pri vinarjih, če katerega dobro poznaš, ti bo zgodbo verjetno razkril. Že leta Decanter velja med vrhunskimi vinarji za ocenjevanje, ki se ga poslužujejo za krasen dodatek na etiketi, kateri se blešči s polic prodajaln. In ljudje to kupujejo: zlata v Londonu (zgolj primer), vauuu, ta je pa gotovo dober... Verjemi, za preboj vina v tujino (restavracije, vinoteke...) se lahko s takšnim priznanjem obrišeš pod nosom.


Nisem pričakoval cenika :)
Ampak kak raziskovalni članek, škandal ipd. Če ne, je to zame na ravni rekla-kazala. Pa ne zato ker menim, da to ni mogoče (saj nisem naiven). Gre za to, da so ta ocenjevanja nekaj vredna zaradi ugleda Decantrja in če se to res dela in se zadeva razve je konc žurke zanje. A se bi jim to splačalo početi?

Itak pa da se nalepkice svetijo in ljudje zagrabijo v marketu :). Pa saj za to menda gre a ne? Saj vinarji (ta pametni) ne pošiljajo na Decanter zaradi diplome, ampak zato ker to vsekakor vpliva na prodajo in jim prinese določene koristi.

Sploh Aziski trg zelo rad vidi take in drugačne lovorike, preden kupi kak kontejner. takod a se ne strinjam s tabo. Decanter odpre vsaj kakšno prodajno pot.

Seveda pa je predpogoj konstantna vrhunska kakovost.
MyotisSI
# 10.06.2016 ob 10:55
Takli uspehi niso nikakršen Jackpot!
Hudiča, pa saj to ni Loto amaterji RTV-jovski!.
Toje plod trdega, večletnega dela v vinogradu, kjleti in promociji!

ČESTITKE!

nemoremsespomnit
# 10.06.2016 ob 09:18
Decanter je med vinskimi poznavalci že dolga leta ocenjevanje za "maso"... Odkar lahko na tem ocenjevanju ocene in priznanja kupuješ, je s strokovne plati izgubil vso kredibilnost.

Pa da ne bo pomote, Jakončič ima dobra vina, ne pravim, da je priznanja plačal. Neke teže pa vse to nima več...


Bi prosim pripel kak vir za te trditve? Sevedaj je Decanter ocenjevanje za maso ljudi ki upoštevajo (še vedno) ugleden Decanter, komu pa naj vinarji prodajajo vino?
keka77
# 10.06.2016 ob 10:15
Človek dela, gara, ustvarja, žanje uspehe, Slovenceljni pa jok.. Slovenija at it's best!!
Brokoli1976
# 10.06.2016 ob 10:12
Na živce mi gredo tele soft HDR slike.
Zaljudi
# 10.06.2016 ob 20:10
Svaka cast!
kefig11
# 10.06.2016 ob 15:17
moje razmišljanje glede decanterja je sledeče in izhaja iz nekaj tednov starega članka, ko so angleži "premagali" francosko penino.
ko si enkrat priznani vinar oz. podjetje, ki se ukvarja z vinom, zagotovo ne boš in niti ne rabiš hoditi na takšna tekmovanja. namreč, v primeru da te "premaga" nek manj cenjen vinar, ti to zagotovo škodi na podobi znamke. če pa se šele uveljavljaš, pa nimaš kaj izgubiti in mahaš z nalepko takoj, ko dobiš vsaj srebrno, pri vseh ostalih neuspehih si pa seveda tiho. načeloma so v komisiji strokovnjaki, ki ti zagotovo dajo nek koristen feedback, s katerim lahko delaš še boljša vina in ustvariš več dodane vrednosti. veliko slovenskih vinarjev je pred 10 leti in več masovno pošiljalo svoja vina na vsa možna tekmovanja. večina izmed njih si je s tem pomagala pri ustvarjanju svoje blagovne znamke, ki danes po večini dobro funkcionira. tako da. decanter je ok, ni pa smiselno, da bi vsako leto nekdo, ki je uveljavljen, tja nosil vina in hodil vsakič po ponovno potrditev. zakaj bi to počel?
sicer sem pa vedno ponosen ob tovrstnih priznanjih slovenskih vinarjev.
nemoremsespomnit
# 10.06.2016 ob 13:52
MyotisSI

Zakaj bi prišlo do škandala, saj ta "sistem" vsem odgovarja. Organizator si malce dodatno "omasti brke", plačniki so zadovoljni z višjimi ocenami, tisti, "slabše" ocenjeni si pustijo priprta vrata za prihodnja ocenjevanja... Mislim, da se razumeva, na omenjeno ocenjevanje pošiljajo dobra, izdelana, kvalitetna vina. In ja, se strinjam, seveda se vinarji poslužujejo udeležbe na Decanterju (in podobnih ocenjevanjih) zaradi reklame in lažje prodaje, to je vendar jasno. Prodaja dotičnega vina, utrjevanje blagovne znamke, pojavljanje v medijih..., vse to ima za posledico dobra ocena (in naziv) - res da bolj pri nas, recimo v Franciji zaradi tega še ne prideš na "naslovnico" portala nacionalne rtv hiše...;)

Pa da ne "smetiva" dalje z dialogom, huh, ja, odlična vina imamo doma, še premalo se tega zavedamo. Takšna z "nalepko" ali brez, za moje pojme glede na vložek še prepoceni, vsaj tista vrhunska. Kapo dol vinarjem za njihov trud, pri prodaji za korektno ceno pa vse najbolje.

p.s.
Če boš kaj potoval po tujini, zavij v kakšno res kvalitetno vinoteko. In potem med množico vin poskusi poiskat kakšnega z nalepkico Decanter... ;)
Lupo
# 10.06.2016 ob 09:31
Problem je kvantiteta. V Avstraliji ima en pridelovalec toliko trt kot vsa Primorska.
nemoremsespomnit
# 10.06.2016 ob 09:18
Decanter je med vinskimi poznavalci že dolga leta ocenjevanje za "maso"... Odkar lahko na tem ocenjevanju ocene in priznanja kupuješ, je s strokovne plati izgubil vso kredibilnost.

Pa da ne bo pomote, Jakončič ima dobra vina, ne pravim, da je priznanja plačal. Neke teže pa vse to nima več...
odzajcatč
# 10.06.2016 ob 11:30
...kdo ve, če je ta rebula dobra za špricer?....
nemoremsespomnit
# 10.06.2016 ob 11:24
MyotisSI

Uradnega cenika, objavljenega kje na spletu res nimajo, menda tega nisi pričakoval???

Lahko se pa pozanimaš pri vinarjih, če katerega dobro poznaš, ti bo zgodbo verjetno razkril. Že leta Decanter velja med vrhunskimi vinarji za ocenjevanje, ki se ga poslužujejo za krasen dodatek na etiketi, kateri se blešči s polic prodajaln. In ljudje to kupujejo: zlata v Londonu (zgolj primer), vauuu, ta je pa gotovo dober... Verjemi, za preboj vina v tujino (restavracije, vinoteke...) se lahko s takšnim priznanjem obrišeš pod nosom.

Pa še enkrat: Jakončič ima dobra vina, povsem korektna. In verjamem, da si je to kvaliteto priboril s trdim delom, ogromno znanja in truda...Vsekakor mu, kot tudi ostalim našim vinarjem želim krasno prodajo (po še boljših cenah). Iskreno.
Ferdek
# 10.06.2016 ob 07:00
V življenju še nisem pil dobre rebule. Me res zanima na kaj padajo ocenjevalci?
Kazalo