Ture avanture

Poudarki

  • Pri humanitarnih projektih pomagala že v Ugandi, Keniji in Tanzaniji
  • V Malaviju je zgradila svoj izobraževalni center
  • Želi razbiti predsodke o "ubogi črni Afriki"
  • Kljub pomanjkanju Afričani ne izgubljajo veselja do življenja
  • Mlade družine imajo največ dva otroka
  • Ogromne razlike med mesti in podeželjem
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 87 glasov Ocenite to novico!
Jana Dular
Jana želi s predavanji razbiti mit o samo 'revni Afriki'. Foto: Osebni arhiv Jane Dular
Malavi
Ena izmed učilnic v javni šoli, v kateri Dularjeva pomaga otrokom z učnimi težavami. Foto: Osebni arhiv Jane Dular
Malavi
Zajtrk! Otroci so bili navdušeni, ko so vsako jutro ob prihodu v šolo dobili koruzno kašo. S praznimi želodčki se je težko učiti. Foto: Osebni arhiv Jane Dular
       Šolnina za enega otroka v osnovni šoli stane med 250 in 350 evri na leto, povprečna plača na podeželju pa je 20 evrov na mesec. Izobrazba je zato privilegij za tiste iz mest, ki zaslužijo po 100 ali 200 evrov na mesec.       
Malavi
Razdelitev učnih pripomočkov za vseh 342 šolarjev javne šole SEKA v Malaviju. Foto: Osebni arhiv Jane Dular
       V Afriki velja stereotip, da pri nas denar raste na drevesih in da je treba samo priti v Evropo in denar se ti bo vsul v naročje.       
Malavi
Kljub pomanjkanju malavijskih otrok dobra volja in razigranost ne zapustijo. Foto: Osebni arhiv Jane Dular
Malavi
Dularjeva je v vasici Mazembe zgradila svoj center za otroke s posebnimi potrebami in učnimi težavami, na kar je izredno ponosna. Manjkajo še okna, notranja oprema in infrastruktura. Foto: Osebni arhiv Jane Dular
       V mestih v Malaviju sta emancipacija in feminizem že na zelo visokem nivoju - država ima tudi predsednico, zavedajo se, da bi brez žensk vsaka afriška država - in ves svet - propadla.       
Malavi
Hiške domačinov v 'njeni' vasi Mazembe. Foto: Osebni arhiv Jane Dular
       Socialne podpore in otroških dodatkov ni, na pomoč oblasti se ne morejo zanesti, tako da se zanašajo le na svoje sposobnosti za preživetje ter drug na drugega.       
Malavi
Pri gradnji centra so pomagale tudi domačinke, ki so kar na glavah prenašale opeke. Foto: Osebni arhiv Jane Dular
       Ko gledam ljudi na ulici, se vsi smehljajo, želijo užiti to življenje, ki ga imajo. Ko se srečajo, se objamejo, nasmejejo, vprašajo: "How are you?" (Kako si?) To je stavek, ki ga slišiš kar naprej. In odgovor je vedno enak: "I'm fine!" (Dobro sem.) Ta pozitivna naravnanost jim pomaga iti čez težave, močno pa se zanašajo tudi na vero.       
Malavi
Jezero Malavi (nekdaj Njasa). Foto: Osebni arhiv Jane Dular
       Na moji zemlji bodo slovenski študentje medicine zgradili kliniko, v kateri bodo 3.000 mojim sovaščanom omogočali brezplačne preglede in zdravila. Smrti v moji vasi je ogromno, saj ljudje nimajo denarja za bolnišnice, nimajo niti denarja za prevoz.       
Malavi
V osnovni šoli SEKA 342 učencem znanje predajajo le štirje učitelji. Foto: Osebni arhiv Jane Dular
Malavi
Moški ob jezeru Malavi se ukvarjajo z ribištvom. Foto: Osebni arhiv Jane Dular
       Kot bela ženska v Afriki sem deležna pozitivne diskriminacije, vsak bi rad bil moj prijatelj.       

Dodaj v

Zgodba iz Afrike: En evro in otrok bo zajtrkoval ves mesec

Slovenka, ki pomaga poučevati malavijske otroke
10. marec 2013 ob 06:38
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Kdor ima v Afriki diplomo, je velik 'car'. V javnih šolah je v razredu ena učiteljica in sto otrok, ki imajo le tri učbenike. Pogosto so preveč lačni, da bi se učili," razlaga Jana Dular, Dolenjka, ki je svoje srce poklonila Afriki.

27-letna pravnica se je na humanitarno pot po vzhodni Afriki podala leta 2008. V Tanzaniji je sodelovala pri izgradnji šole, poučevala več tisoč osnovnošolskih otrok, delala v sirotišnici in vpisala 15 otrok v zasebno šolo. V Ugandi je delala z otroki s posebnimi potrebami, gradila bambusove hiše, učila saditi poljske pridelke skupnosti v pomanjkanju ter pomagala ljudem s pristopom in učenjem veščin, s katerimi si nato pomagajo celo življenje.

Od avgusta 2011 živi in deluje v Malaviju, kjer vodi humanitarni projekt pomoči otrokom z učnimi težavami in s posebnimi potrebami, za katere je zgradila izobraževalni center sredi vasice Mazembe. Poleg tega s pomočjo prostovoljnih prispevkov že eno leto omogoča jutranji obrok 342 otrokom podeželske šole, da lahko pouk teče nemoteno.

Jana, ki z neverjetno energijo in žarom govori o življenju, ljudeh in utripu Afrike, je trenutno na obisku doma v Sloveniji, zato je tudi za MMC razložila, zakaj se ji je prav Afrika tako usedla v srce, kakšne predsodke imamo drug do drugega, zakaj se Afričani kljub težkemu življenju kar naprej smejijo in kako želi še pomagati 3.000 sovaščanom ob jezeru Malavi.

Se vas je Janina zgodba dotaknila, želite izvedeti še več, morda nameniti kakšen evro ali se celo podati v Afriko kot prostovoljec? Vse in še več o njenem delu lahko preberete na spletni strani društva ELA, ki ga vodi.

Kako se je začela vaša afriška avantura? Ste to celino že prvič obiskali z željo po pomoči tamkajšnjim prebivalcem?
Ko sem bila študentka tretjega letnika prava, sem se odločila, da bom šla v Afriko preverit, kako je z mednarodnimi posvojitvami otrok - afriških sirot, da ne bi le prek učbenikov spoznavala te teme. A potem sem prišla v realnost in spoznala pravo afriško življenje. Takrat uvidiš, kakšne stereotipe imamo o Afriki - da je revna, črna, uboga, polna bolezni, a ko si tam, vidiš, da je mnogo več kot to. Ko imamo v mislih Afriko, nihče ne omenja radosti, načina življenja, kako so ljudje povezani in kako si pomagajo. Potem sam ugotoviš, kako je biti drugačen. Kot bela ženska v Afriki sem deležna pozitivne diskriminacije, vsak bi rad bil moj prijatelj. Če pa z afriškim otrokom pridem v Slovenijo, pa še vedno potihoma veljajo neki stereotipi pri nekaterih ljudeh, to je treba povedati odkrito. So kakšni dnevi, ko si res želim, da bi bila neopazna, saj je včasih tudi te pozitivne pozornosti preveč.

Spoznala sem tudi, kakšen je najboljši način, da pomagamo afriškim sirotam. To je, da jih vpeljemo v družbo, jim damo možnost izobraževanja v zasebnih šolah. Moj prvi projekt je tako bil, da sem s pomočjo 15 slovenskih družin prav toliko tamkajšnjih otrok vpisala v zasebno angleško šolo. S tem smo jim dali boljšo prihodnost. Njihove privatne šole so namreč podobne našim javnim - ena učiteljica na 25 do 30 otrok, zagotovljene so šolske potrebščine in šolska malica. Ti moji sponzorji plačajo 250 evrov na leto, in na tak način otrok res dobi izobrazbo, ki si jo zasluži. Če pa govorimo o javnih šolah, je situacija povsem drugačna. Tam je en učitelj na 100 otrok, pouk poteka brez šolskega materiala, brez klopi, učiteljica pride ali pa ne, saj so tudi one zelo slabo plačane.

Vedno, ko me vprašajo, kako lahko afriškemu otroku najbolj pomagamo, odgovorim: tako, da mu nudimo dobro izobrazbo. Na žalost je izobrazba v Afriki še vedno privilegij bogatih in ne pravica. Kdor nima denarja, se ne more šolati in je obsojen na to, da bo obstal tam, od koder prihaja. Sama skušam v Malaviju prav temu narediti konec, ukvarjam se z otroki, ki so v javnih osnovnih šolah in imajo učne težave, posebne potrebe. S svojo pomočjo jim nudim dodatni program, s tem pa tudi možnost, da napredujejo v življenju.

Kaj si afriški otroci želijo, ko bodo "veliki" - dobiti službo, imeti avto, iti v tujino ... - materialne stvari, kot jih pozna zahodni svet?
Kdor ima v Afriki diplomo, je velik "car", odprta so mu vsa vrata. Izobrazba je izredno cenjena, saj je vsem jasno, kako težko je priti do nje. Če povem v številkah: šolnina za enega otroka v osnovni šoli stane med 250 in 350 evri na leto, povprečna plača na podeželju pa je 20 evrov na mesec. Mnoge družine si torej sploh ne morejo privoščiti, da bi otroke vpisale v šole, zato je to privilegij tistih iz mest, takšnih, ki zaslužijo po 100 ali 200 evrov na mesec. A v Afriki si člani družine zelo pomagajo, stopijo skupaj, da izobrazijo enega otroka. Ko to uspe, otrok poskrbi za širšo družino, saj Afričan nikoli ne gleda le nase, ampak tudi na vse okoli sebe, na starše ter mlajše brate in sestre. Ko prvorojenec dobi službo, je povsem samoumevno, da vsem pomaga.

Kaj pa obratni stereotipi, imajo tudi Afričani popačeno podobo o življenju v Evropi?
Seveda. Tam velja stereotip, da pri nas denar raste na drevesih in da je treba samo priti v Evropo in denar se ti bo vsul v naročje. Ne zavedajo pa se, da ne govorijo tujega jezika, ne poznajo našega sistema, dejstva, da še domačini ne dobijo službe, kako jo bo torej dobil Afričan? A razlika je v tem, da se v Afriki življenje odvija drugače, da so ljudje srečni, čeprav imajo manj, so hvaležni za to, kar imajo.

Ali ostaja v družbi tradicionalna razporeditev dela po spolu, da so ženske doma, skrbijo za družino in potomce ali tudi one služijo denar in se vključujejo v družbeno življenje?
Odvisno. V vaseh je še vedno zelo tradicionalno življenje, ženska je doma in kuha, pere ter skrbi za družino. V Ugandi na primer samo ženske delajo na polju, v Malaviju jim na polju pomagajo tudi moški. Še vedno pa na podeželju velja, da je moški tisti, ki mora domov prinesti "cekine". Ni pa dneva, da ne bi začutil pozitivnosti, radosti, dejstva, da živijo za ta trenutek. Ne ukvarjajo se s tem, kaj bo jutri, naslednji mesec, vedno rečejo: Bo že. Vera v Boga je pri njih zelo globoka, res srčno verjamejo v dobrobit univerzuma. Zavedajo se, da bo lahko težko, ampak tudi, da bodo preživeli, saj si vsi pomagajo. V Afriki na splošno obstaja enost med družinami, ne vidiš veliko individualizma in egoizma na podeželju. Socialne podpore in otroških dodatkov ni, na pomoč oblasti se ne morejo zanesti, tako da se zanašajo le na svoje sposobnosti za preživetje ter drug na drugega.

Kako številčne so družine, živi več generacij skupaj?
Ko otroci odrastejo, morajo poskrbeti za mamo in očeta, tako da eden izmed otrok zagotovo živi s starši. Drugače pa ima prejšnja generacija nekje štiri, pet otrok, tale moja, stara okoli 28 let, pa govori, da bodo imeli največ dva otroka. Bolj razmišljajo o tem, kaj bodo otroku lahko nudili, in zavedajo se, da na primer sedmih otrok ne bodo mogli izobraziti. Na podeželju sicer še najdemo številčne družine, ki imajo tudi po deset otrok.

Kako poteka pouk v javnih šolah v Malaviju? V kakšnih stavbah poteka, kakšni učni pripomočki so na voljo, o čem se otroci učijo?
V javnih šolah - jaz trenutno pomagam dvema, ena ima 342 otrok, druga pa 530 -, se pouk začne ob 7.00 in traja za večje razrede do 15.00. Otroci nimajo šolske malice, nimajo niti učnih pripomočkov. Ves razred ima v povprečju tri učbenike in eno učiteljico.

V katerem jeziku poteka pouk?
V Malaviju poteka v jeziku chichewa, ki je poleg angleščine uradni jezik, tako da se da pogovarjati tudi v angleščini. V Tanzaniji je uradni jezik le svahili, angleščino se začnejo v javnih šolah učiti šele v srednji šoli. V Ugandi sta uradna jezika luganda in angleščina, v Keniji pa svahili in angleščina. Otroci na podeželju praktično znajo izjemno malo angleščine, v mestih, kjer hodijo v zasebne šole, pa je zgodba povsem drugačna. V Malaviju se učijo matematiko, jezik chichewa, angleščino in socialne študije, ki so kombinacija zgodovine in zemljepisa. V šolo začnejo hoditi pri šestih, sedmih letih, v Malaviju, Ugandi in Keniji so osemletke, v Tanzaniji sedemletke. Šolo torej končajo nekje pri 14 letih, a ker je v razredu le ena učiteljica, so standardi poučevanja zelo nizki. Poznajo frontalni način poučevanja, torej učiteljica stoji pred tablo in nekaj prebere, otroci ponovijo za njo. Ker se ne more posvetiti tistim s težavami, na podeželju obstajajo šole, kjer tudi 80 odstotkov učencev ne napreduje v naslednji razred. Manjka jim osnovno znanje, saj doma nimajo učbenikov, da bi se lahko naučili nekaj, česar v šoli niso razumeli. Ko sem vprašala, ali lahko kupim učbenike za razrede, so mi odgovorili, da jih je ministrstvo za šolstvo nehalo tiskati do leta 2014. Zanimalo me je, ali jih lahko prekopiram in s tem pomagam otrokom, da imajo učbenike pred seboj, pa so dejali, da je to kaznivo. Včasih se zato vprašam, na kakšen način lahko sploh pomagam.

V javnih šolah morajo starši otrokom kupiti zvezke in svinčnike, a mnogi so tako revni, da si tega ne morejo privoščiti. Zato zbiram donacije, da vsake tri mesece otrokom kupim vsaj osnovni šolski material. Če ne, s prstki pišejo v pesek. Problem je bil tudi v tem, da so bili otroci preveč lačni, da bi sploh hodili v šolo. Zato sem s pomočjo donacij januarja lani s prijateljico Bernardo Nemec uvedla zajtrk oziroma jutranjo malico. To je edina šola na tem območju, v kateri imajo jutranjo malico. Hrana je otroke privabila, da vsak dan pridejo v šolo. Potrebujem le en evro, da za ves mesec s koruzno kašo nahranim enega otroka.

Kako zbirate denar, le v tujini ali tudi v državi sami?
V Malaviju se o meni že piše, tako da me ljudje vse bolj spoznavajo, tisti, ki me že poznajo po preteklih projektih, pa vedo, da mi lahko zaupajo. Imam tudi spletno stran - Društvo ELA je slovensko društvo, ustanovljeno prav z namenom zbiranja donacij in pomoči. V Malaviju pa sem ustanovila tudi malavijsko društvo ELA. Do konca meseca bom v Sloveniji imela več predavanj in tudi na tak način zbirala prostovoljne prispevke. Vem, da je tudi tukaj kriza, a priznajmo si, da za vse le ni tako hudo. Če čutite, da se lahko na primer odpoveste eni kavi in meni podarite evro ali dva, jaz s tem za en mesec nahranim dva otroka. Delujem torej po načelu zaupanja. V Ugandi sem prenovila center za otroke s posebnimi potrebami, skrbela sem za skupnost Batwa/Pigmejci, učila sem jih veščin poljedelstva, zgradili smo kokošnjake, ker so bili otroci podhranjeni z beljakovinami, in na ta način nato vsakodnevno jedli kokošja jajca, sadili smo 1.500 kilogramov fižola in krompirja na polja in s tem ljudem omogočili hrano, ki je je bilo čez tri mesece desetkrat več in spet so imeli semena za sajenje. Zato govorim o samozadostnih dolgoročnih projektih kot načinu prave, učinkovite pomoči.

Vedno k projektu pristopim dolgoročno - da nekaj vložim, nato pa ljudi naučim veščin. Podariti jim je treba znanje, za katerega presodiš, da ga potrebujejo, nato pa skupaj pridemo do načina, kako bi se njihovo življenje lahko izboljšalo. Ne bom jim ujela in prinesla ribe, ampak jih bom naučila, kako si jo lahko sami ujamejo in pripravijo.

A po izobrazbi ste pravnica, torej ste se tudi vi morali naučiti praktičnih znanj. So vas vseh spretnosti naučili Afričani?
Da. Na primer, nisem vedela, kako iz bambusa zgradiš blatno hišo. A sem našla v lokalnih vaseh fante, ki so to znali, in sem jih prosila, da mi pokažejo. Vedno sem se z nekom, ki je neko veščino že obvladal, povezala. Tudi podnebje je v Afriki drugačno, in ko smo sadili krompir in fižol na polja, nisem vedela, kako je treba za te rastline skrbeti. A sem se pozanimala, izvedela in znanje predala naprej.

Pa vse tujce sprejemajo tako odprtih rok ali jim je treba dati čas, da te spoznajo in se te navadijo?
Kakor kje. Nekje imajo zaradi kolonizacije še vedno strah pred belimi ljudmi, to sem občutila na severu Kenije, kjer so se me ljudje bolj izogibali. A takrat si rečem, da imajo razlog za to in da ne gre tukaj zame. Počasi pa sem jim pokazala, kakšna sem, naučila sem se afriško igro omweso, ki se povsod igra, in se s tem približala ljudem. Ne bom nosila kratkih hlač, če vem, da je spoštljivo nositi krilo do kolen, zakaj bi izzivala? Spoštovati je treba njihovo kulturo, zelo se jim zdi fino, ko vidijo, da se trudiš govoriti njihov jezik. Pomembno je tudi, da si vzameš čas, se z domačini oziroma starešinami usedeš, a jim ne začneš razlagati svojih vizij in idej o tem, kako bi po tvoje morali živeti. Na tak način jim ne moreš pomagati. Pogovoriš se, vzameš si čas, ne hitiš in skupaj ugotovimo pravo pot, spoštljivo do njih.

V mestih v Malaviju sta emancipacija in feminizem že na zelo visokem nivoju - država ima tudi predsednico, zavedajo se, da bi brez žensk vsaka afriška država - in ves svet - propadla. Na podeželju pa ženske nimajo glavne besede.

Malavi je država z eno najnižjih pričakovanih življenjskih dob, po številnih gospodarskih, zdravstvenih in socialnih kazalnikih je prav na dnu svetovne razporeditve. Čeprav so domačini polni veselja, pa je verjetno vsak dan tudi poln žalostnih zgodb?
Afričani so me naučili, da lahko na vsako stvar pogledaš s pozitivne ali z negativne strani. Ko gledam ljudi na ulici, se vsi smehljajo, želijo užiti to življenje, ki ga imajo. Ko se srečajo, se objamejo, nasmejejo, vprašajo: "How are you?" (Kako si?) To je stavek, ki ga slišiš kar naprej. In odgovor je vedno enak: "I'm fine!" (Dobro sem.) Ta pozitivna naravnanost jim pomaga iti čez težave, močno pa se zanašajo tudi na vero. Večina je kristjanov. Maše so pravi žur, vsako nedeljo trajajo po štiri ure in ljudje se na njih res napolnijo, najdejo notranjo moč. Če imaš nadzor nad svojimi mislimi, razmišljaš pozitivno, ti tudi uspe priti na zeleno vejo.

Seveda je kup žalostnih zgodb, tudi dejstvo, da 340 "mojih" otrok ni imelo zjutraj zajtrka, ni vesela zgodba. Ampak lahko pomagam, hvalabogu, z vami, skupaj smo močnejši. Učim pa jih, da jim ne morem pomagati sama, da potrebujem podporo.

Pomagali ste že v Ugandi, Tanzaniji, Keniji, zdaj ste v Malaviju. Ali ste se od Afričanov že nalezli mišljenja, da ni treba gledati dolgoročno, ampak živeti za ta trenutek, ali vseeno imate v mislih že nove projekte, skrite želje, velikopotezne načrte?
O željah raje ne bi na glas govorila, o tem bi, ko bo čas za to. Notranja moč mi govori, naj delam še naprej to, kar delam, ni pa preprosto. V Malaviju sem ob jezeru Malavi, v vasici Mazembe, kupila tri hektare zemlje prek malavijskega društva ELA, ki sem ga ustanovila. Na zemlji sem postavila izobraževalni center za otroke s posebnimi potrebami in učnimi težavami in zgradila štiri sobe za prostovoljce, ki se mi bodo pridružili z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Res si želim, da bi tudi otroci, ki imajo učne težave, napredovali. Ženske bi rada naučila brati in pisati, saj jih v vaseh še veliko tega ne zna. Želim si tudi računalnike, da bi vaščane naučila vsaj osnov in jim dala enake možnosti kot tistim iz mest.

Nastala pa je tudi čudovita zgodba. Na tej moji zemlji bodo slovenski študentje medicine zgradili kliniko, v kateri bodo 3.000 mojim sovaščanom omogočali brezplačne preglede in zdravila. Smrti v moji vasi je kar veliko, saj ljudje nimajo denarja za bolnišnice, nimajo niti denarja za prevoz. Otroci zato umirajo zaradi driske, malarije, kar se v 21. stoletju res ne bi smelo dogajati. Poleg izobraževanja želim tako omogočiti tudi zdravstveno oskrbo ter na svojem posestvu vzpostaviti samooskrbo, jim predstaviti malo bolj raznoliko hrano. Torej, moj cilj je pomagati Afričanom na vse mogoče načine, da si nato znajo sami pomagati naprej in se jim raven življenja nekoliko dvigne.

V Malavi se vračam 30. marca s svojo prvo prostovoljko, specialno pedagoginjo Anjo Antolović, s katero bova lahko res sestavili dober program za otroke, ki imajo učne težave, in se posvetili vsakomur. Pričakujem celo, da bodo slovenski študentje socialne pedagogike, ki potrebujejo prakso, v prihodnje sami prišli do mene in v Afriki opravili svojo potrebno prakso.

Samo še nekaj za konec. Dragi prijatelji, sledite sanjam, čudovito je, ko jih živiš, zavedajte pa se, da do njihove uresničitve ne morete sami, da potrebujete pomoč, tako kot jaz potrebujem vas. Vsakemu od vas, ki je del naše zgodbe, srčna hvala.

Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
heureka
# 10.03.2013 ob 07:38
Ce bi drzave razvitega sveta,ki naj bi bile zastopnice humanizma in kulture v svetu, porabile desetino svojega vojaskega budgeta za pomoc otrokom nerazvitega sveta,bi lahko z temi sredstvi iztrebili revscino povsod po svetu in nudili tem otrokom dostojno zivljenje.
hervard
# 10.03.2013 ob 09:24
Že 10 komentarjev pred menoj, pa ni še nobeden pohvalil Jano, samo nekaj filozofirate iz svojih dnevnih sob.
Jana vsaka ti čast, za pogum in voljo, ki jo imaš. Upam da boš vzgled še mnogim mladim, da bodo spoznali da je samo življenje za drugega vredno življenja. Hvala ti!
scipio
# 10.03.2013 ob 07:55
Revščina v Afriki je produkt belega človeka.
Chopin
# 10.03.2013 ob 08:36
Tisti, ki mislite, da so Afričani revni, ker so leni, si morate prebrati čim več takih in podobnih poročanj iz Afrike in malce razširiti obzorje razmišljanja. Glavni problem nekaterih območij v Afriki je v neenakih možnostih, boleznih, lakoti in izkoriščanju. Sploh recimo če primerjaš možnosti za izobrazbo otrok v razvitih in bivših kolonialnih državah Z sveta in možnosti za izobrazbo v revnih Afriških, da ne govorimo o zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb (varnost, voda, hrana). In niso otroci krivi za to. Včasih Afrika ni bila revna, od kolonializma in v postkolonializmu pa žal je, razlogov je več in so precej kompleksni.
Ladu
# 10.03.2013 ob 07:50
@heureka
To imaš prav, žal pa je tako da raje iztrebljajo denar še tam kjer je in bomo kmalu mi prosili za evro. VSE SKUPAJ ZELO ŽALOSTNO...
Zajla84
# 10.03.2013 ob 10:29
Pa js dam 100€ na mesnc, če bi vedu da od tega res kej dobijo ti otroci...
Chopin
# 10.03.2013 ob 11:33
To da je Afrika slabše razvita in da so revni je pač posledica razvoja. Če bi bili še tam na takem nivoju kot smo pri nas bi se vse sesulo kot hišica iz kart, tudi okolje bi bilo čisto zasvinjano. Zato po mojem sploh ni želje da se dol uredijo razmere. Je pa največja napaka ki so jo lahk storili ta da jim vozijo hrano namesto semen.

To je pa izjemno površinsko dojemanje problemov v Afriki. Misliš da oni nimajo semen? Afričani niso neumni. Se zavedaš, da brez raznih revnih Afričanov in Azijcev ti osebno in zahodni svet ne bi imel tako velikega standarda in kupne moči? Od kje prihajajo osnovne surovine za nekatere izdelke, ki so pri nas v masovni uporabi? Kje se nahaja poceni delovna sila, ki te izdelke proizvaja?
Želje ni, da se uredijo razmere samo iz enega vidika in to je z vidika denarja, ne iz vidika okolja. Nekateri imajo z Afriškimi naravnimi viri in poceni delavno silo izjemne dobičke. Afrika hkrati postaja tudi največje zastonj smetišče za korporacije.
Chopin
# 10.03.2013 ob 11:26
Afrika je ena izmed najredkeje naseljenih celin in hkrati ena izmed celin z največ naravnimi viri. Afrika bi lahko prenesla še precej več prebivalstva, ki bi živeli v ravnovesju z naravnimi viri. Toliko o prenaseljenosti Afrike. Prenaseljena je recimo Evropa in tudi nekatera večja območja Azije. Povprečen Američan pa ima ekološki odtis tudi 10-krat večji kot povprečen Afričan.

http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_cou
ntries_by_ecological_footprint
Tadej Bolta
# 10.03.2013 ob 12:04
pa še glede virov...

marsikatera država je v zameno za gradnjo infrastrukture svoje vire prepustila kitajcem...ti gradijo ceste, železnice (kvaliteta kitajska), itd... te stvari ne gradijo afriški delavci, ampak kitajski, ker so cenejši. marsikatero stvar zgradijo celo kitajski zaporniki - ki so zastonj..!! tako da kitajci so postali rak rana afrike...

potem je pa tu še klasični pohlep, ki ni nič drugačnejši, kot pri nas. mi imamo gradbene barone, rusi imajo razne naftne mogotce, afričani pa predsednike in vlade.
Tadej Bolta
# 10.03.2013 ob 11:59
čestitam Jana..!

sem bil sam tudi na dveh podobnih odpravah...
pri eni smo z fakulteto za arhitekturo gradili šolo,
pri drugi sem se slovenskim študentom medicine pridružil na misijonu, kjer je delovala tudi bolnišnica..

o afriki je bilo ubistvu že ogromno nekih teorij, ogromno enega filozofiranja, zakaj je tako, kot je. vsak dobi neko svojo sliko, predstavo, stereotipe, itd. vsak bo zagovarjal svoja prepričanja - sploh če ni bil nikoli tam. to je prvo kar mam za povedat.

drugo, ko se razni oglašajo, zakaj ne pomagamo pri nas? zakaj torej ne pomagaš ti, če si opazil, da pri nas nekdo potrebuje pomoč?!?!!! za jezikaz in udrihat po drugih se zmeraj najde čas in energija, da bi pa karkoli postoril.....to pa ne!

v afriki je četrtina ali več otrok podhranjenih. matere okužene z hiv-om dojijo otroke, ker otrok bo prej umru zarad lakote, kot pa da bo dobil hiv in zbolel za aidsom..! večina otrok hodi okoli bosa, v razcapanih oblačilih, itd. običajna hrana je koruzna polenta, mango, banane, omake iz paradajza, repa, čebule... mesa, mleka, in druge hrane ni - tako da je posledica podhranjenost in krhke kosti (veliko zlomov), itd. otroci umirajo zaradi pri nas nepredstavljivih stvari - npr. zloma kosti! in še bi lahko našteval.
in sedaj mi pa pokažite enega samega samcatega otroka v sloveniji, ki je podvržen temu! ga ni, ga ni!

to da so afričani leni...nevem, zame ni samo mit. bo kar malo držalo. naredijo točno toliko kot rabijo in nič več. če bo pač letos malo manj dežja, bomo pa lačni. se ne sekirajo, pač prebrodijo iz dneva v dan. drugače pa najljubše opravilo - sedenje v senci mangovih dreves :) in tako se preživi dan :)
amapak, če bi vi živeli celo življenje nekje kjer je dnevna temperatura skozi celo leto 30 stopinj....tudi vi bi hitro postali bolj leni, počasni, itd :)

v afriki treba vlagat v šole..! več kot bomo vložili v izobraževanje, manj bo potrebno vlagati v hrano, zdravila, bolnišnice, itd... z vlaganjem v izobraževanje imam v mislih predvsem glede branja, pisanja, računanja (trgovanje), kmetovanje, higiena, zdravstvo, kontracepcija, itd itd. ne neki integrali in jedrska fizika. ampak osnove, ki jim bodo dali znanje, kako se bolezni širijo, kako jih preprečevati, kaj narediti če zboliš, itd.. danes še zmeraj večina jih gre najprej do vrača, ta jim ne more pomagati, zato jih pošle k zdravniku...ko jih zdravnik pozdravi, se gredo zahvalit vraču za dober nasvet ki so ga dobili..!!

potem denar ki ga namenjate komercjalnim dobrodelnim organizacijam je vsaj polovico stran vržen denar...afrika je polna organizacij, kjer so zaposleni ljudje, ki vlečejo plače (o kakršnih lahko sanjate)...potem je tu še vsa birokracija, organizacija, itd...tako da od vaših 10 eur jih nek otrok dobi man kot polovico. lahko bi rekli celo manj kot tretino. ampak, še zmeraj je potrebno nekaj prispevati, ker le tako bodo nekateri dobili neka osnovna cepljenja, neko podporo za izobrazbo, itd, pa četudi se en kup vaših prispevkov izgubi.

če želite da pa čim več denarja pride v prave roke...hitro lahko najdete medicinske odprave fakultete za medicino, ki hodijo v afriko..npr letos gredo v ugando...hodijo še v kenijo, tanzanijo, malavi, sudan, madagaskar, itd... tudi slovenski misijoni porabijo vsak eur za to, kar je bil darovan..! itd.

eh, eni pa itak spet provocirajo z rkc in podobnim... kaj ko bi najprej pogledal sebe...? zahod pomeče stran več hrane, kot jo poje..! in z to hrano bi nahranil vse lačne na tem svetu..!
ampak, to ni način, ker nekateri so že vajeni, da če bo lačen, pride belček in poskrbi za nas. tako imenovani afriški sindrom.
kot sem rekel, izobraževanje, izobraževanje in izobraževanje.
sig550sniper
# 10.03.2013 ob 11:50
revščina v afriki? pa se vi zavedate kolko naravnih bogastev ima afrika? od diamantov, nafte, bakra, plina,... mogoče bi pa morali malo sami prerazporedit denar in vsi bi bili siti
DREADLORD
# 10.03.2013 ob 12:55
uporabnik007

saj načeloma imaš prav, ampak pozabljaš na eno dejstvo. Mi to temeljito izkoriščamo. Na primer poglej svoj mobilnik. Notri imeš sestavine, katere surovine so priboljene v Afriki. Kopljejo jo otroci, ki se lahko edini spravijo v tiste luknje (pač toliko so majhne da odrasel ne more noter). To surovino potem poceni privlečejo sem in nam drago prodajo. Ali pa poceni. kakor vzameš. Hrano oni pridelujejo na velikih plantažah. Primer recimo Kamerun, ki pridelujeo stročji fižol. Dva di po obiranju ga imaš zapakiranega na policah v Evropi. Poceni in učinkovito, predvsem ker je gensko spremenjeno do te mere, da se ga da hitro strojno obrati. Seznam teh anomalij, ko se v medijih kaže slika Afrike, ki baje ne zna delati oz. noče delati in v ozadju dejstva, da tam delajo, vendar je bolj kot ne plemenska ureditev tista, ki zavira bolj demokratičen in normalen razvoj. seveda je govora o državljanskih vojnah, vendar je teh plemenskih spopadov še toliko več. Ni vse samo statistika. Ne pozabi, dokler smo v Evropi klali kot prtegnjeni vsako drugo leto (poglej si število vojn v 19.stoletju in koliko žrtev je bilo, ter dodaj še obe svetovni vojni) je logično, da so bile družine velike. Ko se je to umirilo, se je tudi nataliteta zmanjšala, ker je življenje dobilo drug pomen. Ali drugače. Ko bo razviti svet pomagal razvijati Afriko, bo tudi tam bolje in naval nezakonitih priseljencev se bo umiril. Vendar ne pozabi, da razviti svet za svojo komoditeto in poceni izdelke (hrano in surovine) Afriko raje kolonizira, ker je to bistveno ceneje za korporacije zaradi nižjih stroškov. Pač korporacije najraje prevalijo stroške afriške bede na davkoplačevalce, same pa izkoriščajo to bedo z nizkimi stroški dela in ceno surovin. Poleg tega se otepajo plačevanja davkov itd.. Skratka, glede na to kaj dela razviti svet je pomoč v hrani tem ljudem dol še najmanj kar lahko naredimo v zameno za svoje lene riti in licemerstvo, ki ga izvajamo. In poskusi malce pogledati na svet izven tabelc in grafov, ker je bistveno bolj pisan in raznolik, kot kažejo tvoje tabelce. Tabelce imej za pomoč ne pa za način odločanja, kaj je dejansko stanje. Saj veš, obstajajo laži in obstaja statistika. Oboje ima podoben rezultat, če ni vsebine za tem.
-sloga--
# 10.03.2013 ob 10:04
@WalkTheLine če bi vsaj prebral tisto kar komentiraš ti ne bi zameril, da pišeš neumnosti.
kier-nejnk
# 11.03.2013 ob 21:08
En evro in otrok bo zajtrkoval ves mesec

No, to je pa močno pretiravanje! Tudi če bi vsak dan jedel samo ugali, en evro ne bi zadostoval niti za en teden.


Se strinjam. Sem bil pred kratkim v Keniji in tam so cene enake, včasih še celo nekoliko višje kot v Sloveniji.
Ulikses_
# 10.03.2013 ob 16:12
heureka

# 10.03.2013 ob 07:38
Prijavi neprimerno vsebino Ce bi drzave razvitega sveta,ki naj bi bile zastopnice humanizma in kulture v svetu, porabile desetino svojega vojaskega budgeta za pomoc otrokom nerazvitega sveta,bi lahko z temi sredstvi iztrebili revscino povsod po svetu in nudili tem otrokom dostojno zivljenje.


ne bi...ko bi se ta denar porabil, kaj bi bilo potem? države, kjer je revščina, morajo same najti pot do gospodarskega razvoja. donacije so samo začasna rešitev.
malidelnicar
# 10.03.2013 ob 15:24
Vse spoštovanje intervjuvanki! S svojim lastnim trudom in znanjem je naredila ogromno za druge!
Poklon!
Juzer mk2
# 10.03.2013 ob 13:22
Afričani se vedno lahko hitreje množijo, kot jih lahko aktivisti, donatorji in razne organizacije nahranijo in izšolajo. Tako da bi bilo program potrebo zastavit celovito, ne le z zdravljenjem posledic.

Sam bi bil pripravljen dat keš za "preprečitev rojevanja novih lačnih ust in novih bednikov". Ampak Afrika je tudi v primežu religij ki promovirajo eksponentni razplod in so proti kontracepciji ter načrtovanju družine, tako da je vsa ta aktivizem jalovo početje...
bdamjan
# 11.03.2013 ob 08:38
Mene pa zanima kdo krije stroške prostovoljcev (letalo, hrana, namestitev, ...)?
So ti prostovoljci prej delali 10 let, privarčevali nekaj tisoč € in potem s svojimi sredstvi odšli v Afriko in tam delali? Za svoje potrebe trošili le svoj denar, in ne denar donatorjev?
Nikoli še nisem dobil čistega odgovora na to vprašanje.
Vem da vse velike humanitarne organizacije večino denarja pokurijo zase (videl v živo na lokacijah tsunamija v JV aziji). Da bruhneš s čim vse se ne preseravajo.
Seveda pa kapo dol pred angažiranostjo in idejami (naučiti ljudi pridelati hrano).
Chopin
# 10.03.2013 ob 12:49
O Tadej Bolta, sem bil na tvojem potopisnem predavanju ;).
Imam samo pripombo glede teh stereotipov glede Afričanov in lenobe, ker me je to zelo zmotilo tudi na tvojem predavanju. Človek pač vidi, tisto, kar želi videti oziroma tisto, v kar kar je bil že prej potihoma prepričan in si potem potrjuje svoj stereotip. Nič slabonamernega ne želim s to pripombo... Tudi sam se nekaj časa živel v državi tretjega sveta v tropih in so veliko časa počivali v senci, ampak je moj pogled na te ljudi povsem kontra tvojemu, ne moreš verjeti kako so oni garali na njivi, nikoli jih nisem mogel dohajat. Ni šans, mi Evropejci smo precej razvajeni glede takega dela, preveč pač visimo za računalniki in na raznih kavicah in po pisarnah. Vse je pač relativno. Si predstavljaš recimo da bi neka povprečna mlada Slovenka bila pripravljena vsak dan 2uri hoditi po vodo in nositi 10+ litrov vode? Ni šans, nekaterim je težko že če ne parkirajo dovolj blizu nakupovalnega centra...
Kakorkoli že, to je moj pogled, ne obstaja pač lena celina. Z vsem ostalim se strinjam s tabo, sploh glede pomembnosti vlaganja v izobraževanje.
Chopin
# 10.03.2013 ob 11:44
@Britaf

Tudi v Sahari je več kot dovolj vode... Največ te podzemne vode pa je ravno na V Čada, SZ Sudana in J Libije... Absurdno se sliši ampak ravno tam ljudje umirajo zaradi pomanjkanja vode. Ker pač ni denarja, da bi se to vodo izkoriščalo. Ta voda se namreč nahaja med 100-150m pod površjem. Z "ročno" pumpo pa dosežeš vodo, ki je največ 50m pod površjem.
Chopin
# 10.03.2013 ob 11:41
Tudi zaradi tega, se popolnoma strinjam. Ja imajo semena ampak potem nimajo orodja oziroma zemlje.

Znotraj Afrike so velike razlike. Nima vsa Afrika probleme s hrano in vodo. Največji problemi so v Sahelu, kjer je tudi zaradi podnebnih sprememb (to je nekako konsenz med stroko) prišlo in še vedno priaja do katastrofe zaradi katastrofalne suše. Če bi bilo dovolj denarja in političnega konsenza bi se dalo te zadeve enostavno rešiti. Sahara je največje nahajlišče podzemne arteške vode na svetu. Tudi s to vodo sem prepričan, da se bodo finančno "mastile" razne Evropejske, Ameriške in Kitajske korporacije... V vsakem se dogaja ponekod v tem pasu prava humanitarna katastrofa. Na vzhodu Čada imaš begunsko naselje z več milijonom ljudi, ki živi v šotorih, vode pa zmanjkuje...
HadvaO
# 10.03.2013 ob 11:07
Ori
.... in potem bi imeli ti otroci spet 10 otrok in bi potrebovali 10 x več denarja, in potem spet 10 x več denarja. In rezultat? Prenaseljenost, uničenje naravnih virov, širjenje puščav, vojne za vodo, hrano,...


Prenaseljeni so prej Japonci kot katera koli afriška država. Če bi Afričani svoje naravne vire porabili zase in ne za neke ideje in grabežljivost belcev, bi bilo tudi marsikaj drugače. Bi rekla, da Afričani sami bolj poznajo svoje podnebje in zemljo kot pa "mi". Za podnebne spremembe smo pa vsi iz "razvitega" sveta bolj odgovorni kot pa katero koli "primitivno" ljudstvo. Žal je tako, da nobena izobrazba ne uči srčnosti in predvsem tega, naj se brigamo zase in ne vsiljujemo svojih idej nekomu, ki jih noče.
Moje mnenje je, da če se belci ne bi vtikali in zahtevali od njih napredka, jim tudi danes ne bi bilo treba pomagat, naj se vendarle končno navadijo na naš minimalni standard.
nacekpacek
# 10.03.2013 ob 21:01
En evro in otrok bo zajtrkoval ves mesec

No, to je pa močno pretiravanje! Tudi če bi vsak dan jedel samo ugali, en evro ne bi zadostoval niti za en teden.
Gaga
# 10.03.2013 ob 18:47
Tadej Bolta, hvala za komentarje...
cairns
# 10.03.2013 ob 17:08
heureka
Ce bi drzave razvitega sveta,ki naj bi bile zastopnice humanizma in kulture .......

To kar si napisal-a je popolnoma zgrešeno. Ljudem v Afriki se ne pomaga tako da se jim vozi hrano ali da se jim gradi šole. To se dela že od konca WWII pa je stanje vse slabše. Afričani se morajo spremeniti najprej pri sebi. Šele potem bo imela pomoč učinek. Kdor je navajen da dobi pomoč od zunaj se ne bo nikoli spremenil in opustil svoje kamenodobne običaje, razmišljanje in delo.
iluzionistka
# 10.03.2013 ob 16:41
frozenpingvin

tu pa se pojavi vprašanje kvalitete ali kvantitete.in tudi pomirjanja vesti, ko uporabljaš svoj pametni telefonček. sem pač dal 250€ za humanitarce, nahranil vsaj 1000 otrok. ampak kaj, ko je dol zaradi vedno večje rodnosti (zakaj ne izobrazite predvsem žensk, da nima po 10 ali več otrok) na voljo tudi vedno več otrok za delo v rudnikih? in potem se zaradi prenaseljenosti tak otrok odloči, da bo šel po svetu, ker mu je doma preslabo. in se svet zavrti v začaran krog ekonomskih begncev, ker je že v začetku naredil napako in napačno pomagal. humanitarna pomoč lahko pomaga ob vojnih razmerah, ne more pa jim na noge postavit države. dokler bo mislenost, da jim bo skodelo žita in galono vode prinesel humanitarec in boter iz obljubljene dežele, ne bo nič. potrebno jih je naučiti kako naj v okolju, v katerem so, preživijo sami. ne pa, da se na humanitarce zanašajo od rojstva do smrti.

pa btw: če je doplačilo za malico 0,8€, pa imaš na voljo 250€, pol lahko plačaš malico več kot 300 otrokom (ker država 0,5€ da v vsakem primeru...) če že navajaš številke, navajaj popolne in jih ne izkrivljaj, da bo pomoč afriki zgledala bolj učinkovita kot pomoč v sloveniji. da boš ti raje kot enemu otroku v sloveniji plačal 1 malico, rajši nahranil 50 otrok v afriki je tvoja izbira, a ne napadaj tistih, ki mislijo drugače.
rubin
# 10.03.2013 ob 16:25
glavne, najpomembnejše rešitve afrike sta dve:
1- afriške države bi morale nacionalizirat njihove naravne vire-rudnike, nafto, zemljo in rento teh virov namenit za razvoj države (sedaj zahodne korporacije preko podkupovanja afriških voditeljev namerno držijo ljudi v polvojnem stanju itd., da lažje ropajo njihove vire)
2-ustavit rast prebivalstva in preb. postopoma zmanjševat ( s kontracepcijo in davki nad 2 otrok na družino, če to ne gre pa sterilizacijo ženske po 2 otrocih..je malo kruto za ene, samo bolje to kot da se prebivalstvo nemoteno širi, kar na koncu ne glede koliko neizkoriščenih virov imajo sedaj pripelje do končanja rasti preb. zaradi umuranja od lakote..)
MIRNČAN
# 10.03.2013 ob 11:08
To da je Afrika slabše razvita in da so revni je pač posledica razvoja. Če bi bili še tam na takem nivoju kot smo pri nas bi se vse sesulo kot hišica iz kart, tudi okolje bi bilo čisto zasvinjano. Zato po mojem sploh ni želje da se dol uredijo razmere. Je pa največja napaka ki so jo lahk storili ta da jim vozijo hrano namesto semen.
aaa
# 11.03.2013 ob 08:08
Ce bi drzave razvitega sveta,ki naj bi bile zastopnice humanizma in kulture v svetu, porabile desetino svojega vojaskega budgeta za pomoc otrokom nerazvitega sveta,bi lahko z temi sredstvi iztrebili revscino povsod po svetu in nudili tem otrokom dostojno zivljenje.
Vedno se govori, kot da so sredstva za oboroževanje kar tako stran vržen denar. Dejansko, je pa ogromno čisto civilnih firm odvisno od oboroževalne industrije. Z drugimi besedami. Če za desetino zmanjšamo vojaški proračun, bo desetina ljudi, ki so poslovno kakorkoli povezanih z vojaško industrijo, lačnih. Kdo bo pa njih nahranil? Pa ne, da podpiram oboroževanje, ampak stvari vendarle ne smemo gledati tako ozko.
iluzionistka
# 10.03.2013 ob 15:04
@tadej bolta
drugo, ko se razni oglašajo, zakaj ne pomagamo pri nas? zakaj torej ne pomagaš ti, če si opazil, da pri nas nekdo potrebuje pomoč?!?!!! za jezikaz in udrihat po drugih se zmeraj najde čas in energija, da bi pa karkoli postoril.....to pa ne!


ne sodi. nikoli ne veš, kdo se skriva za uporabniškim imenom in kakšna so njegova ravnanja. če se ne strinjam s tabo še ne pomeni, da samo jezikam in udriham.

in ja, vedno pomagam, mogoče sem pač prevelik "nacionalist" in nikoli ne bom nakazala denarja v tujino, ampak vedno pomoči potrebnim v Slovenijo. mogoče še nisi slišal za oddajo na Valu 202 in projekt kateri se vodi skupaj z ZPM Moste Polje. mogoče bi si na radio val 202 predvajal katastrofalne zgodbe, kako se otroci jočejo, da ne morejo slediti pouku, ker so lačni, da dobijo za zajtrk kozarec vode, ker svojo 1/4 kosa kruha pač odstopijo svojemu mlajšemu bratcu. in potem v šoli ne dobijo malice, ker jih učitelj potegne iz vrte in odpelje v razred. doma pa jih za večerjo čaka vrela voda s kančkom začimb.

a veš, da povprečna malica v Sloveniji znaša 0,5 €? in da bi za ta denar lahko pomagal nekomu iz bližine, mogoče svojemu sosedu? revščina je največji in najhujši tabu, stigma, katera te spremlja celo življenje. in pri nas se je v zadnjih letih razpasla v grozljivih razsežnostih. 250 € na leto, kolikor plača sponzor za afriškega otroka, bi pomenilo 500 malic za otroke v Sloveniji. Ampak verjetno je lažje po ulici dvigniti pogled v višino svojih oči in enostavno prezreti podhranjene otroke in njihove lačne oči, ko se jim cedijo sline po 1 ŽEMLJI v trgovini.

pa nisem nikomur fauš. ampak še vedno pravim, da je potrebno težave odpraviti pred svojim pragom, nato se lahko vtikaš v tujega. sedanja populacija ima resda 250 € za darovanje. ampak glede na naraščajočo stopnjo revščine se "kupna moč" donatorjev manjša, pa tudi njihovo število. a bodo čez 20 let, ko bodo potrebe po mednarodni pomoči v afriki zaradi umetnega vzdrževanja števila populacije nekajkrat večje, prosili za denar od tistih, ki bodo v Sloveniji revni?

se strinjam, da je izobrazba najvarnejša pot izven revščine. zanimivo, da vsi tako veselo potujejo v afriko in zbirajo denar za tamkajšnje lačne otroke, in se hvalijo z zmanjšanjem lakote otrok v Afriki. hkrati pa ostaja tabu lakota med slovenskimi otroci in njihove sanje o polnem trebuhu.

zavoljo vseh lačnih v sloveniji upam, da vsi tisti, ki denar nakazujete v tujino, včasih prispevate še kakšen € za naše revne in lačne otroke. niso sami krivi, da so lačni.
Tadej Bolta
# 10.03.2013 ob 13:44
@Chopin
ja. vsak dobi svojo izkušnjo ali pogled. sej pravim, veliko je filozofiranja o afriki, veliko je deljenih mnenj. ampak to je vseeno nekako moj pogled, vsaj na tisto, kar sem doživel - tekom gradnje šole, tekom bivanja na misijonu...in potem tudi tekom potovanja....kar pa ne pomeni, da ne obstajajo pridni, delavni, itd, afričani in da marsikdo dela cele dneve za preživetje.

to je moj pogled, vem pa, da sem videl malo in doživel malo, da bi lahko poplošil za celo celino.
Chopin
# 10.03.2013 ob 12:28
Samo opozarjam na absurde človeštva. 150 000 USD je pač drobiž, razlogi za to, da se to ne naredi so kompleksni, tega se zavedam.
Torej je problem tudi v njih samih, mogoce zaradi tega, ker jim ni treba razmisljat kaj bobo jedli pozimi..
Ne vem koga imaš tu v mislih. Jaz priznam da ne vem, kaj ljudje v teh masovnih begunskih taboriščih v Čadu dejansko želijo. Tudi dvomim, da je med njimi dejansko narejena anketa, tako da to mi zelo težko sodimo, zato tudi sam ne želim krivdo eksplicitno prevaliti na nikogar, torej v principu ne želim razmišljati črno-belo glede tega...
Britaf
# 10.03.2013 ob 12:01
@sig550sniper
iskoriscanje naravnih bogastev v afriki ni tako enostavno kot si ti predstavljas. Namrec naravnna bogastva iskoriscajo evropske, kitajske in ameriske druzbe, torej ima dejansko le malo prihodkov od tega drzava.
Zanimivo pa je da ravno te druzbe raje pripeljejo svoje delavce, kot da bi zaposlili domacine,...
Britaf
# 10.03.2013 ob 11:36
@Chopin

v ravnovesju z naravnimi viri??/
kaj to mislis, da imajo dovolj vode povsod kjer so naseljeni, ali da bi crpali nafto ter kopali baker?
Pac virov imajo dovolj, samo afrika pac ni ena drzava, torej ce u Chadu ni vode, jim na pomoc ne priskoci congo, ki jo ima prevec itd.
Torej bi prenaseljenost prej lahko racunali po tem za koliko prebivalcev lahko zagotovis hrane. Res pa je da je bilo v sloveniji pred 100 leti tudi ogromno druzin s sedmimi otroki, ki so tudi s tezavo preziveli
MIRNČAN
# 10.03.2013 ob 11:34
Tudi zaradi tega, se popolnoma strinjam. Ja imajo semena ampak potem nimajo orodja oziroma zemlje.
Tadej Bolta
# 12.03.2013 ob 12:24
@bdamjan
ja, tvoj post je na mestu. Namreč, da spraviš v Afriko nekega prostovoljca zapraviš za karto, vizo, cepljenja, zavarovanje, itd toliko denarja, da bi lahko en ali dva domačina imela letno plačo... Tako da kar se mene tiče za en mesec nimaš kaj hoditi dol v Afriko pomagat. Tudi zato, ker se neki otroci navežejo nate, neko pogosto menjavanje prostovoljcev pa ne vpliva najbolje na njih.

Problem je tudi, da je to postala modna muha. Greš malo v afriko, malo pomagaš in potem maš napumpan ego kako si dober človek. Afrika je polna američanov in angležev, ki dol pomagajo kak mesec, potem pa še pa mesecev potujejo, žurajo in so blazno ponosni da so bili prostovoljci. In temu se reče voluntuorisem - izpeljanka besed prostovoljstvo in turizem.

Zato danes veliko organizacij ne jemlje več prostovoljcev za manj kot nekaj mesecev. Slovenski misijoni ne jemljejo za manj kot eno leto.

Glede nastanitev...to je še najmanjši strošek pri vsem. Da dobiš streho v neki vasi te ne stane nič. Hrana pa je tudi poceni. Pol eur na dan in to boljše hrane - ne samo ugali!

Kdo to plača (karto, hrano, zavarovanja, itd)? Večinoma sami. Nekatere stvari pa včasih plačajo te organizacije, kar se meni zdi višek cinizma. Živiš v deželi kjer imamo 20 krat višje prihodke kamor greš in pričakuješ da ti bodo plačali stroške?! Zakaj nebi raje organizacije ta denar namenile direktno lokalcem, kot pa nekemu turistu ki prihaja...?! Nekateri celo pričakujejo da bodo imeli plače! To zame niso samo turisti ampak zajedalci in izkoriščevalci!

@kier-nejnk
1 eur je dovolj da kupiš hrano za 5 ljudi za kosilo. Če si se gibal po turističnih krajih pa ja, cene znajo bit kot pri nas.
uporabnik007
# 10.03.2013 ob 14:53
Dreadlord

vse kar si napisal drži. Moja poanta pa je bila, da s hranjenjem nič ne rešiš. Nasprotno povzročaš še večje število lačnih ust saj ne počnejo drugega kot da se razmnožujejo. Bom napisal zelo grdo: če danes pomagaš nahraniti otroka ženskega spola, boš moral čez 20 let nahranit vsaj 5 ljudi.
Bistveno bolje bi jih bilo naučiti "loviti ribe". To je edina smiselna pomoč.

Pa še nekaj je pri vsej pomoči treba vedeti. Večinoma so za to pomoč zainteresirane predvsem razvite države, ki proizvajajo hrano. Na ta način se znebijo viškov hrane saj prepričajo svoje državljane, da jim preko "pomoči lačnim" spraznijo skladišča. Večinoma se bistvo pomoči skriva ravno v tem.

To ni prava pot. Vendar prave poti odkrito povedao niti ne vidim saj drvijo razvite države proti finančnemu zlomu in vprašanje je kako se bo vse skupaj odvijalo naslednjih 20 let. Zame pa je vzrok samo eden: na celem planetu je cca 10x preveč ljudi. To je vse. In za vse ne bo dovolj saj enostavno ni dovolj surovin za vse. To je sicer druga in daljša zgodba. samo za začetek razmišljanja naj ti omenim, da je v zadnjih 50 letih na tem planetu dobro živelo vedno samo okrog 500 milijonov do 1 milijarda ljudi. Nekoč 99% na zahodu, sedaj pa se ta številka razporeja po celem planetu saj so obogateli določeni Indijsci, Kitajci... Vedno samo max 1 milijarda. Zakaj ? Zato ker je samo toliko surovin, kvalitetne obdelovalne zemlje, lesa, vode...
Britaf
# 10.03.2013 ob 12:06
@Tadej Bolta
en velik plus od mene
Chopin
# 10.03.2013 ob 12:06
@Britaf, žalostno je, da ni vsem dosegljiva, ker bi lahko bila. Problem je samo denar in zaradi tistih 150 000 dolarjev ljudje umirajo zaradi pomanjkanja vode. Smešno nizka cena za življenja množic ljudi, se ti ne zdi. In taki absurdi se v človeštvu dogajajo samo zaradi neenakomerno razporejenega bogatstva... V Združenih Arabskih Emiratih recimo veselo pretvarjajo morsko vodo v sladko (in za to porabijo enormne količine fosilnih goriv).
iluzionistka
# 10.03.2013 ob 10:07
hervard
res je, vsaka čast ženski.

me je pa zmotilo nekaj drugega v članku. ona zbira denar za afriške otroke, da jih vpiše v privatne šole, ker so v javnih lačni in nimajo možnosti za normalen razvoj.

koliko otrok pa je lačnih v slovenskih šolah in ne more slediti pouku?

PS: pa nisem fauš tistim, ki dobijo zajtrk
heureka
# 10.03.2013 ob 08:08
@Ori
To je bil tudi glavni argument kolonizatorjev, ki so imeli v Afriki leva za varuha demografskega ravnotezja..
Mindmaster
# 10.03.2013 ob 13:44
Tole se mi zdi jako relevantno ob tej novici. Žižek o dobrodelnosti:

frozen pingvin
# 10.03.2013 ob 16:01
@iluzionistka
0,5 eur za malico? mar malicajo žemlje in pijejo cedivito v šolah? 0,5 eur je subvencija, potem pa pride še doplačilo za nekje 0,8 eur. to je realna cena malice.

in ja, svet številk. lahko jih obrneš tako, da stvar prilagodiš oz. prikažeš sebi v prid.
torej, za 250 eur omogočiš enoletno šolanje (čeprav se mi zdi drago) nekje v afriki... v sloveniji daš malico cca 130 otrokom (ne 500..!!), v afriki pa daš malico reci in piši vsaj 1000 otrokom.
Britaf
# 10.03.2013 ob 11:55
@Chopin
govorim o vodi, ki je vsem dosegljiva.
Ironija je, da je ravno Gadafi najvec investiral v crpalisca vode v J. Libiji in dvomim da bo se kateri voditelj v saharski afriki investiral toliko v to problematiko.
V nasih oceh tiran, v njihovih pa odresenik bi lahko rekli
Britaf
# 10.03.2013 ob 12:20
@Chopin
ti na vse gledas prevec crno-belo
kot je napisal Tadej Bolta, zavestno so bogastvo podaril tujcem, da jim ti gradijo infrastrukturo.
In kot sem ze omenil raje pripeljejo svoje delavce, kot da bi zaposlili domacine...
Lep novodobni primer je Equatorialna Gvinea kjer so kitajci odkrili nafto, sedaj pa gradijo prakticno vse, ceste, hotele, podjetja, naselja za svoje delavce itd
Torej so si za svoje tezave krivi tudi sami, in ne samo tujci, na katere s prstom kazes sam. Brez tujcev bi nafta se vedno bila pod zemljo, ker je nebi nihce crpal, ker se je pac ne da jesti,...
ne mores pa pricakovat da bodo kitajci, ki crpajo nnafro u Eq. Gvineji financirali crpalisce v Chadu mar ne? Za clovekoljubne organizacije pa je 150.000 USD kar zajetna vsota, za ta denar kupis 1.500.000l vode naprimer ali pa zgradis vodnjak v eni izmed 1000 vasi, seveda pa ga vascani ne bodo delili s sosednjo vasjo ker so pac drugo pleme.
Torej je problem tudi v njih samih, mogoce zaradi tega, ker jim ni treba razmisljat kaj bobo jedli pozimi..
spiridon
# 10.03.2013 ob 10:53
ženske sterilizirat po prvem otroku in gotovo...čez 20 let bi se pokazal prvi pravi rezultati...
Guliarth
# 10.03.2013 ob 08:59
Pretopitev, obdelava in prodaja vatikanskega zlata v 13 dneh nahrani vse lačne sveta!!! Ne nas basat, minili so ti časi!!!
spiridon
# 10.03.2013 ob 08:36
za kontracepcijo v Afriki očitno še niso slišal...
ratm
# 10.03.2013 ob 07:01
pri nas še enga hlebca kruha ne dobiš za 1 euro...gremo v afriko!
Kazalo