Popotni dnevnik
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 38 glasov Ocenite to novico!
Bulunkul - najbolj mrzel kraj v Tadžikistanu. Foto: Marko Mohorčič
Tržnica v mestu Sari Mogul. Foto: Marko Mohorčič
Pogled proti Afganistanu na gorovje Vahan. Foto: Marko Mohorčič
Pamirska cesta proti Aličuru. Foto: Marko Mohorčič

Dodaj v

V Uzbekistan in Tadžikistan, preden ju odkrijejo trume turistov!

Potopis iz osrednje Azije
17. avgust 2016 ob 07:17
Biškek - Radio Koper

Rekreativni kolesar Marko Mohorčič, ki se je vrnil s potovanja s kolesom po Uzbekistanu in Tadžikistanu, je nad neodkritima državama v osrednji Aziji navdušen, popotnikom pa svetuje, naj se v oba stana odpravijo, še preden ju odkrijejo trume turistov.

Uzbekistan si je v glavnem ogledal brez kolesa, nato na jugu države začel vrteti pedale proti Tadžikistanu in skupno prekolesaril 2.100 kilometrov. "Prijazni ljudje in noro lepi razgledi," je strnil vtis zadnje kolesarske ture. K temu dodaja, da je tudi hrana izjemna in da so tako Uzbeki kot Tadžiki pravi mojstri žara.

V obeh državah, ki jih je obiskal na svoji 12. kolesarski poti po svetu, turizem še ni doživel množičnega razmaha. Prav zato glavne turistične znamenitosti niso množično obiskane, čeprav so na Unescov seznam kulturne dediščine vpisane kar štiri.

Prvi med njimi je Ican Kala, utrjeno mesto v stari oazi Hiva, pa zgodovinsko središče mesta Buhara, zgodovinsko središče Šahrisabz, ki obsega izjemne spomenike, pričajoče o posvetnem razvoju mesta, in Timurjev mavzolej v zgodovinskem mestu Samarkand, ki je bilo križišče in talilni lonec kultur v tem delu sveta.

Izjemno strog nadzor na mejah
Čeprav sta obe državi postsocialistični in sta, podobno kot Slovenija, nastali leta 1991, bi še kakšno vzporednico z domovino težko potegnil. V obeh sta dolgoletna predsednika trdno v sedlu vse od devetdesetih let, kult osebnosti je močno prisoten, zaradi nesoglasij med državama pa tudi temeljit mejni nadzor in s tem povezano dolgotrajno čakanje na prečkanje.

"Če mislite, da pri nas prečkanje meje in mejna kontrola trajata dolgo, bi morali doživeti mejo med Uzbekistanom in Tadžikistanom," poudarja Mohorčič.

Na meji je preživel dobri dve uri, na takšnih prehodih lahko pričakuješ temeljit pregled prtljage in rentgenski pregled kolesa. Dodatnemu čakanju se je izognil šele, ko je povedal, da je tudi sam policist. "Ob tem te ne sme presenetiti, da zaradi napetih odnosov lahko mejo enostavno za kakšen dan, dva ali več kar zaprejo," pravi.

Osupljivi razgledi na poti
Večino hribovitega sveta je prekolesaril po Tadžikistanu: "Razgledi so res prečudoviti, ves prah na makadamskih cestah, neosvetljene in nevarne predore, ki niso asfaltirani, pa odtehta pogled na zasnežene šesttisočake, jezera, doline."

Obema državama je skupno izjemno gostoljubje ljudi; više ko se vzpenjaš, bolj se te razveselijo. Tako se, na primer, ni mogel izogniti obisku neke poroke, prav tako pa je na zadnjem dopustu, kot pravi svojim kolesarskim turam, imel priložnost spati v džamiji.

Vsako potovanje je priložnost tudi za nova poznanstva; tokrat je na poti srečal Slovence, ki so se s kombijem podali na pot od Ljubljane do Biškeka, Avstralca, ki z BMX-om kolesari od Sidneyja do Londona, ter špansko kolesarko, ki potuje iz Londona v Sydney, pa Korejca Kima, sicer svojega starega znanca, ki živi na severu Italije, srečala pa sta v centralni Aziji, "sredi ničesar".

Med potovanjem se je poigraval tudi z mislijo, da bi za kakšen dan obiskal Afganistan oziroma tisti majhen košček te države, ki je za turiste varen. Presodil je, da obisk petih vasi ni vreden 200 dolarjev, kolikor bi moral odšteti za vizo.

Afganistan je sicer kar dobršen kos poti spremljal od daleč, čez reko, ki razmejuje državi, in pogled je razkril dovolj, da mu je bilo jasno, da so razmere tam povsem drugačne, da ljudje živijo v hišah, zidanih iz blata, brez vode in elektrike.

K. S., Janja Novoselc, Radio Koper
Prijavi napako
Komentarji
apn6
# 17.08.2016 ob 08:01
uau, kak lepo!!
car da opraviš tole na biciklu!
member04
# 17.08.2016 ob 09:15
ko gledaš slike na katerih je pokrajina, se sprašuješ, če je to sploh na zemlji ;) prekrasno
nizakej
# 17.08.2016 ob 08:26
Uf, noro, fouš.
katjag
# 17.08.2016 ob 09:50
Se strinjam z vremenkom, mogoče sta Uzbekistan in Tadžikistan zanimiva za enkraten obisk, sicer je pa naša Slovenija veliko lepša.
mc007
# 17.08.2016 ob 09:13
Super, škoda le, da ni kak (od)stavek več o teh dveh državah.
pan
# 17.08.2016 ob 09:14
Marko!
Na nadaljnji poti ti želim čim manj flikanja, pa čim več osupljivo lepih panoram (ker imaš fotografsko oko) ter prijaznih gostiteljev!
Tadej Bolta
# 17.08.2016 ob 10:19
tale trasa, evropa - kitajska čez stane je blazno popularna med kolesarji. dnevno srečaš po več kolesarjev, ki kolesarijo.

sredi ničesar sem v pamirju, v tadžikistanu srečal 4 kolesarje, ki so se sončili ob potoku. lokalci, ki so me peljali, so ustavili, da malo pofirbcam kdo so, iz kje so, itd... in po nekaj besedah ugotovim, da sta dva iz slovenije. da je svet še manjši, en je bil bratranec od moje sošolke :)

nekaj mojih slik pa tu:
LINK
ishgilliath
# 17.08.2016 ob 09:54
Za Uzbekistan je verjetno že prepozno, so ga paket turisti že odkrili (vsaj glavne turistične točke), prečenje Tadžikistana preko Pamirja in doline Wakhan pod Hindukušem pa je definitivno ena izmed najlepših in najbolj norih izkušenj, ki se jih da doživeti... Jaz sem imel srečo, da mi je uspelo dodati še del Afganistana, ampak tudi brez tega bi šlo za najlepše potovanje na katerem sem bil. Pokrajina je nora (sploh jezera kot so Yashilkul, Zorkul in Karakul z Pik Leninom v ozadju in fantastični pogledi na Hindukuš iznad Ishkashima), ljudje pa so neverjetno prijazni, če le znaš malo ruščine. Ne glede na to, ali gre za Kirgizijske pastirje, Afganistanske trgovce, lokalne najstnike ali ujgurske tovornjakarje (ki te z veseljem zapeljejo kos poti, če nisi tam s kolesom), vsi komaj čakajo, da bi ti pomagali na poti, pa četudi samo s šalco čaja in par napotki.
Kar se hrane tiče pa definitivno ni boljšega od svežega jakovega mleka, kurut sirovih kroglic, svežega kajmaka in malo kumiza za zajtrk. Neskončne količine jagnjetine se sicer človek hitro naveliča, njihovih mlečnih izdelkov pa nikoli...

Resnično priporočam obisk vsem zainteresiranim, vsaj Kirgizistana, ki je pred par leti odpravil vize za slovenske turiste in ima relativno dobre povezave z Evropo (kakih 300 evrov povratna čez Istanbul, malo več čez Moskvo) in malo bolje razvito turistično infrastrukturo. Nemogoče, da bi Centralna Azija kogarkoli razočarala... Osebno res blazno hrepenim po tem, da bi se vrnil (sploh po takih člankih), po možnosti takrat, ko se bo situacija v Afganistanu spet nekoliko izboljšala in bo odprtje povezave med Murgabom in Kashgarjem tudi tujcem omogočilo neposredno povezavo Pamirskega prečenja s Karakorumsko cesto, najveličastnejših poti vsaj zame najlepšega konca sveta.
K_ris
# 17.08.2016 ob 09:33
Vidim, da s seboj vozi opremo za kampiranje, pa bi me zato zanimalo, kako je spal v Uzbekistanu. Ko sem bil jaz tam, je veljalo, da moraš spati v "uradnih" prenočiščih, kjer imajo dovoljenje, da sobe oddajajo tujcem. In ob izstopu iz Uzbekistana (v Kirgizijo) so ta potrdila tudi preverili. Če bi vmes za kak dan potrdilo manjkalo, verjetno ni težav, ampak za večino dni pa si vsaj takrat to rabil.

Sicer pa tudi jaz priporočam pretežno ravninski Uzbekistan v kombinaciji z eno bolj gorskih držav. V Tadžikistanu nisem bil, po fotkah pa zgleda podobno Kirgiziji.

So pa te države na znani overland poti do Kitajske in vidiš veliko avtomobilov z evropskimi tablicami, pa tudi kolesarji so na tej pogoti precej pogosti.
y_os
# 17.08.2016 ob 10:34
@vremenko in katjag

poanta tega članka ni v tem, ali je Slovenija lepša ali grša, ampak da je tam tudi lepo.
Včasih moraš tudi kaj sveta videti, da ceniš to kaj imaš doma. Ali pa tudi ne, za nekatere.

Prav rad bi obiskal te kraje, kot potovanje seveda.
Henrik
# 18.08.2016 ob 00:56
Večini Slovencev je veliko bližji in tudi bolj eksotičen Kroatistan ...
Heli0s
# 17.08.2016 ob 11:16
Bil z motorjem. Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgistan, Kazahstan.

Daleč najlepša sta Kirgistan in Tadžikistan, sploh Pamir (konkretno nacionalni park Badakšan), edino dovoljenje za vstop v ta del države je bilo precej težko za dobit.

Tisti košček Afganistana o katerem govori avtor pa je dolina Wakhan, skrajni severovzhod države. To je edini del Afganistana, kjer je bil ves čas mir, nikakršnih talibanov itd. 200 dolarjev ni tako pretirano. Lahko sicer napraviš delni ogled s Tadžikistanske strani, ampak potovanje po Afganistanski strani doline ima nek svoj čar potovanja po svileni poti.

Pa še "bragging rights" doma ko prijatelji vidijo Afghani vizo v potnem listu :)
keka77
# 17.08.2016 ob 10:30
Tadej Bolta, pohvalno! Lepo spisan blog..
nostromo
# 17.08.2016 ob 10:45
No ja, teh krajev nikoli ne bodo odkrile "trume" turistov, to bo vedno nišna destinacija.
vremenko
# 17.08.2016 ob 09:46
Mogoče nisem ravno najbolj objektiven, ampak meni se zdi Slovenija veliko, veliko lepša. Če primerjam npr. samo s telimi fotografijami Slovenije, ali pa telimi ali pa telimi.
frozen pingvin 2
# 17.08.2016 ob 23:33
@daryankoff
@Skippy

razlika med destinacijo, ki pozna množični turizem in destinacijo, kamor zaide le nekaj popotnikov (ki so sicer tudi turisti), je ogromna..!

ampak dokler ne probaš...do takrat tudi ne razumeš.
TIGR
# 17.08.2016 ob 16:35
daryankoff
Zavedati se je potrebno nekaj, da je azijski turizem, sploh kitajski v izjemnem vzponu...in nekatere dežele so že preplavljene s trumami kitajskih turistov. Vsekakor jim je bližje do Stanov, kot do Benetk saj jih tudi več kot vseh Evropejcev skupaj. Ne potujejo samo "zahodnjaki" in Japonci+Korejci...časi se spreminjajo!
daryankoff
# 17.08.2016 ob 15:37
V bistvu mi ni jasno, čemu iskanje destinacij, ki jih še niso odkrile trume turistov. Saj sami ste tud turisti. Pustimo ekstreme kot so Benetke, Pariz in podobno. Ampak v Uzbekistanu oz kateremkoli -stanu ne bo nikoli trume turistov. Moja naslednja destinacija bo Gruzija. Eni bi rekli, da so jo že preplavili turisti in ni več to kar je bla, vseeno mi je.
ishgilliath
# 17.08.2016 ob 19:51
Heli0s
Ne vem, bi rekel da je ful odvisno od trenutne situacije, ta se pa zelo hitro spreminja... Jaz v bistvu niti nisem več upal da bo možno, vsaj glede na komentarje po raznih thorntree forumih, ampak potem sem na poti po Pamirju srečal enega, ki je bil na ambasadi v Khorogu pa so mu rekli da ni panike, pa sem probal...In tudi mene niso nič kaj zasliševali, so mi pa isto odsvetovali pot v Kabul (od koderkoli) in pa valjda Herat in Kandahar oziroma karkoli na jugu. Je bilo pa kar kul, ko sem se peljal z lokalci proti Faizabadu so mi kazali, kje so bili še spomladi talibanski checkpointi, tako da malo živčno je bilo. Pa Kunduzu sem se moral v bistvu v celoti izognit, ker baje tam ni ravno plac za turiste. K sreči sem uspel do Kunduza enega ful simpatičnega tovornjakarja poštopat, ki mi je potem tudi osebno zrihtal avtobus (pa k svoji familiji na čaj povabil :)) do Mazarja, tako da je šlo dokaj varno skozi.

Afganistanski del Wakhana sem pa moral ven spustit, ker nisem imel svojega prevoza, najem avta je pa kar svinjsko drag... Naslednjič pa res, sem že večkrat slišal, da je prekrasen.
ishgilliath
# 17.08.2016 ob 12:17
vremenko
katjag

Težko to sploh primerjaš med sabo, ker gre za destinaciji, ki sta privlačni na popolnoma drugačen način in popolnoma drugačnemu tipu ljudi... Slovenija je pač prijazna, bukolična deželica, z zelo raznoliko, a ne pretirano divjo pokrajino in nekaj tipičnimi evropskimi turističnimi biseri. Tadžikistan je v nasprotju s tem spektakularen, divji, z eksotično pokrajino in kulturo in tja se ne potuje na oddih oz. turistični ogled, ampak po avanturo. Za take destinacije lahko resnično trdiš, da je že sama pot cilj, sploh za tiste, ki jim je potovanje po ustaljenih poteh urejenega zahoda (vsem svojim naravnim in kulturnim lepotam navkljub) morda nekoliko preveč predvidljivo in utečeno.

Heli0s
Jaz sem bil tam dve leti nazaj, od Ishkashima preko Faizabada in Kunduza do Mazar-i-Sharifa, pa takrat tudi tam ni bilo nobenih težav s talibani. Vizo sem dobil pa za 100$ v Khorogu in to v par urah.
tron
# 17.08.2016 ob 10:49
Ja,Slovenija je res bolj raznolika,lepša a ,ko si zaželiš oditi nekam kjer si želiš izkusiti samote,ven iz gneče potem je to pravi kraj,da preluftaš možgane in se naužiješ neokrnjene narave.
Nekakšen skok nazaj v čas,zunaj centra globalizacije.
Heli0s
# 17.08.2016 ob 16:13
@ishgilliath

Si pa pogumen, da si šel v Mazar-i-Sharif, meni so že na meji odsvetovali pot tja ali (bognedaj) Kabul, tako da sem se takoj iz Ishkashima napotil v Wakhan, proti Sarhadu. Pot je bila fantastična, prepredena je z rečicami in potoki, ki kar prerežejo cesto in je treba brodit čez z motorjem. Utrujajoča ampak odlična izkušnja.

Drugače pa ja, Khorog je klasika za Afg. vizo. Z vizami nasploh v tistem koncu ni bilo nobenih problemov, razen Turkmenistana, kjer so birokratsko zarukani do amena.
Skippy
# 17.08.2016 ob 21:03
V bistvu mi ni jasno, čemu iskanje destinacij, ki jih še niso odkrile trume turistov. Saj sami ste tud turisti.

To je tipično slovensko tiščanje glave v pesek. Turisti so vsi ostali, samo oni ne.
Heli0s
# 17.08.2016 ob 17:13
@TIGR

Azija je fantastična in jo res toplo priporočam. Ogromno za videt, pa tudi cenovno najugodnejša od vseh kontinentov. Nekih pretiranih čred turistov osebno nisem zaznal, je pa res, da se bolj potikam po vukojebinah in večinoma kampiram. Zoprno je to, da so nekatere države še vedno dokaj zadrte kar se tiče birokracije, predvsem za nas overlanderje (turiste z motorji, kolesi, džipi itd.).

Se pa zadeve popravljajo. Komaj čakam da Kitajci ukinejo potrebo po tem da moraš s sabo po cestah vlačit politkomisarja (kao vodič) in malo bolj odprejo Tibet. Enako z Myanmarom.
jk11
# 17.08.2016 ob 16:01
Za povprečnega turista razni -stani, še dolgo časa ne bodo na seznamu želja.
Chopin
# 18.08.2016 ob 15:59
Uzbekistan in vsi stani so prva prioriteta na seznamu obmocij, kjer se nisem bil.
Samarkand, Taskent, Bukhara...Najlepsa mesta na svetu in pregovorno (poleg Severa Iraka in Irana) najbolj prijazni ljudje na Zemlji.
Rolf
# 18.08.2016 ob 13:43
@...preden ju odkrijejo trume turistov!@

Sanja svinja o koruzi.
Wasabi
# 18.08.2016 ob 01:24
To je tipično slovensko tiščanje glave v pesek. Turisti so vsi ostali, samo oni ne.

Oboji so turisti, eni so psihocentriki, drugi pa alocentriki. Nemalokrat pa psihocentriki ne razumejo alocentrikov in tudi destinacije, ki so primerne za alocentrike niso niti najmanj primerne za psihocentrike. Ti bi po 2 dneh zaključili s -stani in šli nazaj z prvim možnim letom;)
smradulja
# 17.08.2016 ob 09:33
še komu nalaga slike po pol minute?
Benten
# 17.08.2016 ob 08:53
Grozna pokrajina, kar zmrazi me, da bi moral biti tam, kaj šele živeti.
Kazalo