Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 4 glasov
Ocenite to novico!
Žajbelj je ena najbolj priljubljenih mediteranskih dišavnic.
Italijanska beseda za žajbelj, salvia, izvira iz glagola salvare, rešiti, kar opozarja na ugled, ki ga je imel žajbelj pri Rimljanih.
Tudi stari Grki so ga imeli za sveto rastlino, v srednjem veku pa so mislili, da žajbelj človeku zagotavlja nesmrtnost. Tudi Kitajci so verjeli, da se zaradi žajblja živi dlje, zato so nizozemski trgovci v 17. stoletju za zabojček žajblja iztržili kar tri zabojčke čaja.
Žajbelj je doma v deželah ob Sredozemskem morju. Pri nas mu pravimo tudi kadulja, žavbej in čistec. Divje raste na suhih goratih delih v Sredozemlju. Je nizek, zimzelen grm in ima štirirobo, spodaj olesenelo in dlakavo steblo. Nasprotni listi, ki jih ravno rako pokrivajo dlačice, so debeli, pecljati in jajčaste oblike ter sivozelene barve. Cvetovi so nežne vijoličaste barve, redkeje pa so beli. Žajblej cveti junija in julija.
Številni blagodejni učinki na telo
Žajbelj je eno tistih zelišč, ki se jim vonj in okus s sušenjem dodatno okrepita. V kuhinji zato žajbljeve liste uporabljamo zmerno. Žajbelj vsebuje do približno 2,5 odstotka eteričnih olj, razne smole in čreslovino. Deluje razkužilno in ga zato na primer grgramo pri vnetjih ustne votline, dihalnih poti ... Žajbljev poparek uravnava potenje in umirja črevesne težave, žajblju pa pripisujejo še številne druge blagodejne učinke - čisti kri, pomaga proti revmi in protinu, vrača tek ...
Poznamo veliko vrst žajblja, a vse niso uporabne pri kuhanju. Pri kuhinjskih vrstah uporabljamo predvsem sveže mlade liste, posušene liste pa hranimo na temnem in suhem prostoru. Sveže liste lahko prelijemo z olivnim oljem - svežina se ohrani, olje pa dobi posebno žajbljevo aromo. Okus žajblja je močen, nekoliko grenek in smolnat. Odlično se ujema s česnom ter šetrajem in pehtranom.
Italijani ga obožujejo
Z žajbljem začinjamo predvsem mesne jedi. Italijanska specialiteta je jed saltimboca - telečji zrezki, na katere pripnejo rezino pršuta in listič žajblja, nato pa meso spečejo na malo olivnega olja. Italijani žajbelj tudi pomakajo v pivovo testo in cvrejo ali pa pražijo na olju in s tem zabelijo testenine.
