Izražanje podpore »svojemu« moštvu je dovoljeno, dokler navijači v prometu ne ogrožajo svoje varnosti in varnosti drugih. Foto: EPA
Izražanje podpore »svojemu« moštvu je dovoljeno, dokler navijači v prometu ne ogrožajo svoje varnosti in varnosti drugih. Foto: EPA
Navijači v avtomobilih
V teh dneh se bo verjetno tudi na slovenskih cestah znašel kakšen bolj zagreti navijač reprezentance iz sosednje države. Foto: EPA

Čeprav Slovenija ne sodi med tiste države, v katerih lahko nogomet povsem zaustavi življenje ali promet, bo v prihodnjih dneh mogoče na cestah srečati tudi kakšnega bolj vnetega podpornika posamezne reprezentance, ki bo želel svojo podporo izraziti očitneje in še posebej proslaviti morebitne uspehe tudi na cesti. Tovrstno početje samo po sebi ni problematično, vendar pa lahko preveč zagrete ali neprevidne, dokaj hitro doleti globa.

Zakonodaja strožja kot dejanska praksa
Ustrezne zakonodaje in prepisov, na podlagi katerih je mogoče utemeljiti ukrepanje in izstavitev računa, je več kot dovolj, vendar pa policisti ob tem neuradno dodajajo, da se za tovrstno ukrepanje odločajo res le v tistih primerih, ko navijači povsem pozabijo na lastno varnost ali pa s svojimi dejanji ogrožajo varnost drugih.

Zaradi morebitnih malih "okrasnih" zastavic, priprtih s stekli avtomobilskih vrat, ki se ob podobnih športnih dogodkih pojavljajo predvsem v zadnjih letih, voznika tako skoraj gotovo ne bo doletela globa. Tovrstne dodatke bi lahko uvrstili v skupino, ki jo določa 54. člen Zakona o motornih vozilih (ZMV), ki pravi: "Sprememb na vozilih, ki ne pomenijo poslabšanja varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti vozila in jih je mogoče pravilno in enostavno izvesti pred začetkom uporabe vozila, ni treba evidentirati (npr. namestitev prtljažnikov, anten, okrasnih pokrovov)."

Varnost mora biti na prvem mestu
Seveda je pri tem ključnega pomena tisti del, ki se nanaša na varnostne in okoljevarstvene lastnosti. Prav zaradi varnosti pa je večja možnost, da policisti ukrepajo, ko naletijo na vozilo, iz katerega štrlijo leseni ali kovinski drogovi z večjimi zastavami, ali se med vožnjo skozi okna nagibajo navijači z različnimi navijaškimi pripomočki, vključno z zastavami.

V povezavi z uporabo državnih zastav pa okvirno podlago za morebitno ukrepanje dajeta tudi Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ki natančno opredeljuje dovoljeno uporabo omenjenih simbolov in pa Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki v četrtem členu določa pogoje za izobešanje tuje zastave in s tem posredno tudi njihovo uporabo na ozemlju Republike Slovenije.

Globa za neustrezno uporabo zvočnih naprav
V primerjavi z možnostjo plačila globe zaradi napačne ali nevarne uporabe zastav pa je precej več možnosti za plačilo globe zaradi nespoštovanja 70. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki ureja uporabo zvočnih in svetlobnih opozorilnih znakov. Člen namreč določa: "Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme voznik uporabiti le, kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja." V omenjeno pa se proslavljanje zmage najljubše reprezentance prav gotovo ne uvršča.

Še posebej glede na urnik tekem v Braziliji pa morebitna glasnejša proslavljanja, z avtomobili ali brez, precej omejujejo tudi določila iz Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZRJM-1). V 8. členu omenjenega zakona je namreč zapisano: "(1) Kdor na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne - vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 83,46 do 208,65 evra." Še natančneje za uporabo oken v svet: "(2) Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 104,32 evra."

Pretiravanje bo dražje za pravne osebe
Precej več kot fizične osebe, ki bodo na primer pretiravale z navijaškim vzdušjem v javnosti ali zavetju doma, pa bodo morali za pretiravanje plačati lastniki lokalov. Višino glob določata tretji in četrti odstavek prej omenjenega 8. člena, v katerih je zapisano: "(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ali posameznik ali posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 417,29 do 2.503,76 evra.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe, se za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z globo od 208,65 do 417,29 evra."

Omenjenih prekrškov in z njimi povezanih glob pa bo v tem nogometnem mesecu verjetno precej več kot pa tistih, povezanih s preveč razgretimi navijači v prometu.