Foto:
Foto:

Na nevarnosti, ki jih prinaša glasovno upravljanje, so opozarjali že leta 2013. Takratna raziskava je pokazala, da glasovno sestavljanje daljših sporočil zahteva več koncentracije kot denimo pogovor s sopotnikom. Ker voznik več pozornosti nameni sestavljanju sporočila, bo njegovo vidno polje ožje. Posledično je tudi večja verjetnost, da bo voznik spregledal okoliščino, ki utegne voditi v prometno nesrečo.

Raziskavo je za Ameriško avtomobilsko zvezo opravila Univerza v Utahu, ki je podpisana tudi pod predhodno študijo. Dr. Strayer, ki je vodil raziskavo, je tokrat primerjal zahtevnost upravljanja glasovnih funkcij pri različnih proizvajalcih. V sam vrh glede na miselno zahtevnost upravljanja se je uvrstil sistem v mazdi 6. Sledijo mu microsoftova Cortana in sistemi v avtomobilih hyundai, nissan ter volkswagen. Tudi Siri, priljubljena virtualna asistentka podjetja apple, se je izkazala za visoko motečo med upravljanjem.

Vodja raziskave pojasnjuje, da miselna obremenitev po uporabi omenjenih sistemov upada v stopnjah. Najbolj moteča odvračanja za voznika tako usahnejo v približno šestih sekundah. Uporaba govornih sistemov je tudi veliko bolj vplivala na osebe starejše od petdeset let. V raziskavi je sodelovalo 257 voznikov starih med enaindvajset in sedemdeset let.