Avtomobilnost

Poudarki

  • Električna in hibridna vozila so lani predstavljala več kot polovico novih vozil na Norveškem
  • Električni golf je na Norveškem cenejši od bencinskega
  • Primerjava Slovenije z Norveško na področju elektromobilnosti zato ni najbolj smiselna
  • Poleg 7.500 evrov subvencije je možno pri nas tudi na veliko mestih rezerviranih za e-vozila zastonj parkirati in polniti vozilo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 17 glasov Ocenite to novico!
Jozef Ritonja pravi, da bodo dolgoročnega naraščanja deleža električnih avtomobilov zagotovo deležne države, ki bodo imele močno razvito elektromobilnostno industrijo. Z njenimi zaslužki bodo lahko dolgoročno subvencionirale nakupe avtomobilov in cenejšo energijo. V drugih, manj razvitih državah pa bo razvoj elektromobilnosti počasnejši, dražji in bolj nepredvidljiv. Foto: AP
Lani je norveški parlament sprejel neizpodbiten cilj, da bodo od leta 2025 naprej prodajali zgolj še brezogljična vozila. Med državami, ki so do leta 2014 napovedale prepoved bencinskih in dizelskih modelov, sta tudi Francija in Velika Britanija. Foto: ChargeMaster
Dizelsko gorivo
5,3-milijonska Norveška je že množično podprla električna vozila. Prodaja dizelskih modelov je v letu 2017 strmo padla. Na Norveškem je bil leta 2016 delež novih dizelskih vozil 31-odstoten, lani pa le še 23-odstoten. Foto: Pixabay
Andrej Brglez pravi, da je norveško politiko do električnih vozil težko posnemati. Norveška je do svojih državljanov zelo velikodušna tudi zato, ker so njeni prihodki od nafte in plina pripomogli k temu, da imajo ogromen državni premoženjski sklad, vreden kar eno milijardo evrov. Tudi zato je cena za električnega golfa po vključenih davčnih ugodnostih in davku na ogljik bistveno nižja od bencinskega golfa. Foto: MMC RTVSLO
V številnih državah je cena baterijskih vozil glavni vzrok, da se ljudje še ne odločajo za njihov nakup. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Kaj mora storiti Slovenija, da bi sledila Norveški pri prodaji e-vozil?

Elektromobilnost
14. januar 2018 ob 10:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Čeprav Norveška ne pozna neposrednih državnih subvencij za nakup električnega vozila ali priključnega hibrida kot Slovenija, pa je z davčnimi olajšavami in drugimi ugodnostmi Norvežane že prepričala, da je nakup baterijskega vozila bolj smiseln kot vozila z motorjem na notranje zgorevanje. Strokovnjaka s področja elektromobilnosti sta za Avtomobilnost razmišljala, koliko lahko Slovenija sledi Norveški.

Norveška je do kupcev električnih baterijskih vozil, s tem mislimo tako hibride kot priključne hibride in električna vozila, tako radodarna, da je delež registriranih novih e-vozil v tej skandinavski državi presegel polovico vseh registracij. Zakaj ji Slovenija ne sledi, pa čeprav država pri nakupu e-vozila radodarno primakne subvencijo v znesku 7.500 evrov, smo se vprašali v Avtomobilnosti.

Kot smo že pisali, je bilo v Sloveniji v zadnjem letu registriranih okoli 1.500 baterijskih vozil, večinoma klasičnih hibridov znamke Toyota, ki je trenutno edina, ki na prvo mesto postavlja hibridno tehnologijo pred dizelsko in bencinsko. To predstavlja tako rekoč zanemarljiv odstotek glede na celotno število registracij novih vozil.

Velika prednost pred prvo zasledovalko
Na Norveškem je bil v letu 2017 delež novih baterijskih vozil, torej hibridov, priključnih hibridov in povsem električnih vozil, nekaj je še vozil na gorivne celice, 52 odstotkov, kar je opazna rast v primerjavi z letom 2016, ko je bil ta delež 40 odstotkov. To so podatki norveške neodvisne organizacije Norwegian Road Federation (OFV).

Norveška je zadnja leta vlečni konj pri prodaji e-vozil. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je bila že lani pred Nizozemsko, Kitajsko, Francijo in Veliko Britanijo.

Po podatkih IAE-ja, ki izključujejo hibridna vozila z majhnim električnim motorjem in baterijo, ki je ni mogoče polniti prek vtičnice, je prodaja električnih vozil na Norveškem (električna vozila in priključni hibridi) v letu 2017 zrasla na 39 odstotkov. Leta 2016 je bil ta delež 29 odstotkov. Na drugem mestu je Nizozemska s 6,4-odstotnim deležem.

Vodilni po prodaji električnih vozil na Norveškem je VW z e-golfom, sledijo modeli BMW i3, toyota RAV4 in tesla model X. Tesla je edina znamka, ki je prisotna zgolj s 100-odstotno električnimi modeli.

"Prav nobena druga država nima niti približno tolikšnega deleža električnih vozil kot Norveška," direktorja OFV Oeyvinda Solberga Thorsena navaja Automotive News Europe. Thorsen dodaja: "Prvič do zdaj se je zgodilo, da je trg vozil na fosilna goriva padel pod 50 odstotkov."

Slovenija se ne more primerjati z Norveško
Kje je skrivnost z nafto bogate Norveške pri uspešni promociji in prodaji električnih vozil? Najpomembnejša je nižja obdavčitev in bombončki, kot je brezplačna uporaba parkirišč in avtocest, celo brezplačna uporaba trajektov in predorov. Kdor koli je kadar koli potoval po Norveški, ve, kako dragi so trajekti in gorivo na Norveškem.

Za nameček Norvežani elektriko za električna vozila pridobivajo iz obnovljivih virov.

"Z Norveško se v tem pogledu ne more primerjati nobena država, prav za to pa velja njen eksperiment pozorno spremljati, saj nam lahko postreže s podatki zanimivimi tudi za naše domače razmere," pravi Andrej Brglez, avtor oddaje Avtomobilnost in strokovnjak za elektromobilnost. Brglez opozarja na že dobro znano dejstvo, da se električni avtomobili na Norveškem dobro prodajajo zgolj zato, ker jim bogato subvencioniranje nakupa in rabe omogočata nafta in plin, ki so jo v morju našli pred komaj 50 leti, kar je malce protislovno. A to je manj pomembno, kaže zgolj na to, da na svetu obstaja vsaj ene države, v kateri z bogastvom iz zemlje ravnajo vsaj kolikor toliko smotrno in v interesu širšega družbenega dobrega.

Izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Jožef Ritonja, pod vodstvom katerega nastaja samovozni dirkalnik, večino držav v odnosu do elektromobilnosti deli v dve skupini. V prvi skupini so tehnično in gospodarsko razvite države, ki s proizvodnjo in prodajo električnih avtomobilov ter infrastrukturne opreme zelo dobro služijo. "Jasno je, da so te države veliki zagovorniki elektromobilnosti," pravi sogovornik, ki dodaja, da so v drugi, veliko večji skupini, manj razvite države, ki predstavljajo neto plačnike tega svetovnega trenda.

Subvencije imajo svojo mejo
"Večino električnih avtomobilov in opreme uvažajo in s tem dodatno izčrpavajo svoje gospodarstvo. Zaradi različnih pritiskov in interesov tudi te države podpirajo uvajanje elektromobilnosti, predvsem na osnovi subvencioniranja, ki temelji na davkoplačevalskem denarju. Takšno početje pa dolgoročno ni vzdržno," opozarja. Države po njegovem mnenju namreč ne morejo dolgotrajno izčrpavati svojega zdravega gospodarstva za plačevanje subvencij, ki se porabljajo za nakupe v tujini. Cene električnih avtomobilov padajo počasneje, kot je bilo pričakovano, tudi njihova uporabnost napreduje prepočasi. "Ko bodo subvencije ukinjene, se bo močno zmanjšalo tudi zanimanje za električne avtomobile," je prepričan Ritonja, ki navaja podoben primer: v Sloveniji je bila to gradnja sončnih elektrarn. Dokler je država pretirano radodarno subvencionirala nakup električne energije iz sončnih elektrarn, je bilo zanimanje za njihovo gradnjo veliko, ko se je subvencioniran odkup električne energije ukinil, pa se je takoj končalo tudi navdušenje nad sončnimi elektrarnami. "Ostali so pa računi – po pogodbah mora država plačevati subvencije 15 let."

Brglez mu prikimava: "Če poskusimo vse skupaj postaviti v slovenske okvire, ugotovimo, da so pri nas spodbude za nakup električnih avtomobilov vsekakor dovolj visoke. Še posebej, če upoštevamo, kako bogato polna je naša državna blagajna, kakšne so naše druge potrebe v družbi, kakšen je naš vir pridobivanja elektrike, kako velika so naša mesta, ki so ta trenutek še vedno najprimernejše okolje za rabo električnega avtomobila, za kakšne potrebe večina voznic in voznikov pri nas potrebuje avto itd." Prepričan je, da se bo kupovanje električnih avtomobilov tudi pri nas zares dobro prijelo šele takrat, ko bodo ti postali tudi brez subvencij za kupca privlačnejši od bencinskih ali dizelskih. Do takrat pa bi se morali zelo resno ukvarjati predvsem z ukrepi, ki ne bi bili usmerjeni zgolj v spodbujanje zamenjave dobrega milijona obstoječih avtomobilov z električnimi, saj to še zdaleč ni najbolj zelena ali trajnostno naravnana prihodnost.

Ritonja dodaja, da bodo dolgoročnega naraščanja deleža električnih avtomobilov zagotovo deležne države, ki bodo imele močno razvito elektromobilnostno industrijo. Z njenimi zaslužki bodo lahko dolgoročno subvencionirale nakupe avtomobilov in cenejšo energijo. V preostalih, manj razvitih državah pa bo razvoj elektromobilnosti počasnejši, dražji in bolj nepredvidljiv.

Pozitivni vplivi elektromobilnosti
V številnih državah je torej cena baterijskih vozil glavni vzrok, da se ljudje še ne odločajo za njihov nakup. Veliko oviro predstavlja še infrastruktura, torej kje lahko lastniki polnijo baterije vozil, in čas polnjenja baterije. Na Norveškem, predvsem v Oslu in njegovi širši okolici, kjer živi 1,5 milijona ljudi, so električne polnilnice že posejane dovolj gosto, da je mogoče zadovoljiti potrebe vseh dnevnih voznikov v prestolnico in vseh prebivalcev Osla, ki se vozijo na elektriko.

"Norveška je lahko zgled, kako bi moral potekati prehod na električno mobilnost," pravijo pri BMW-ju, kjer dodajajo, da so zakonodajalci pravo pot za spodbudo električne mobilnosti našli tudi v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Kaliforniji.

Ritonja pravi, da bo elektromobilnost v mesta prinesla manj plinov in manj hrupa, obenem pa bo zahtevala povečanje proizvodnje elektrarn. "Predvsem pa ne smemo spregledati, da bo elektromobilnost zelo draga. Električni avtomobili stanejo dvakrat toliko kot primerljivi avtomobili z motorji na notranje zgorevanje, draga bo potrebna električna infrastruktura in draga bo električna energija, ko bo na cestah velik delež električnih avtomobilov. Ali si bodo države lahko privoščile velik delež električnih avtomobilov, je odvisno predvsem od njihove gospodarske moči," še pravi.

Brglez k temu dodaja, da se mora vlada spopasti z vedno večjim pritiskom velike večine preostalih voznikov, ki nad privilegiji lastnikov električnih vozil niso navdušeni. Poleg 7.500 evrov subvencije je mogoče pri nas tudi na veliko mestih, rezerviranih za e-vozila, zastonj parkirati in polniti vozilo. "S plačevanjem vseh dajatev pri nakupu bencinskega ali dizelskega avtomobila in goriva lepo polnijo državno blagajno, hkrati pa stojijo v kolonah, ko jih po desni prehitevajo električni, kupljeni tudi za njihov denar. Norveški primer pokaže, kako malo je treba, da se zgodi tudi to. Norveška vlada je že napovedala postopno zmanjševanje in naposled ukinitev vseh ugodnosti. In to v državi, kjer se lastniki električnih avtomobilov v resnici vozijo zeleno, saj hidroelektrarne pri njih zagotovijo več kot 90 odstotkov vse potrebne elektrike," pravi Brglez.

Slovenija močna na področju elektromobilnosti
Ritonja meni, da je prednost Slovenije, da ima razmeroma močno avtomobilsko industrijo. Velik del te industrije se usmerja tudi na področje elektromobilnosti. "Imamo velike proizvajalce elektromotorjev, veliko podjetij se ukvarja z razvojem in izdelavo krmilne pogonske in baterijske elektronike, posamezni centri se ukvarjajo z razvojem računalniških sistemov za avtonomno vožnjo. Razvoj teh podjetij predstavlja dolgoročen temelj za razvoj slovenske elektromobilnosti. Če bo ta industrija močna, bo tudi delež električnih avtomobilov naraščal," meni in dodaja še eno pomembno komponento - slovenske univerze. Po besedah profesorja se te na raziskovalnem in razvojnem področju veliko ukvarjajo z elektromobilnostjo, nimajo pa še ustreznih študijskih programov: "Smiselno bi bilo vsaj uvajanje študijskih smeri ali modulov o elektromobilnosti v študijski program Elektrotehnike katere izmed slovenskih univerz."

Primerjava Slovenije z Norveško na področju elektromobilnosti zato ni najbolj smiselna. Ritonja zaključuje, da je Norveška zaradi svojih naravnih bogastev in posebne niselnosti popolnoma drugačna že od svojih skandinavskih sosed, kaj šele od držav srednje Evrope. Norveška si tako ekstremno subvencioniranje električnih vozil lahko privošči. Seveda pa je na Norveškem ves čas v zraku vprašanje, ali bi lahko država ta denar na kakšen drug način bolje izkoristila za dvig kakovosti življenja svojih državljanov.

V zadnji sezoni TV-oddaje Avtomobilnost smo se pogosto posvečali elektromobilnosti. Odgovorili smo na nekaj najpomembnejših vprašanj.

Gregor Prebil
Prijavi napako
Komentarji
redwinger
# 14.01.2018 ob 10:04
Zvišat plače na raven Norveške ;)
miki331
# 14.01.2018 ob 10:11
Norvežani so specifični ne mešat jabuk in hrušk, zakaj? Oni kot nacija živijo od prodaje nafte, v parlamentu pa namesto o deficitu debatirajo o razporeditvi dobičkov tako je lahko jasno, da z lahkoto vlagajo v e vozila.
infostriker
# 14.01.2018 ob 10:20
"Kaj mora storiti Slovenija, da bi sledila Norveški pri prodaji e-vozil?"

DVIGNIT PLAČE NA 5000 €! ..takšn standard imajo Norvežani.
Bevcan
# 14.01.2018 ob 10:25
Na Norveškem je davek ba vozila z notranjim izgorevanjem zelo visok. Električna pa so subvencionirana. Tako pride električni avto ceneje kot bencinski/dizelski.

Sicer pa baje za izdelavo akumulatorjev za avto naredimo okolju toliko škode kod da bi z bencinskim prevozili 700.000KM.
Deep_G
# 14.01.2018 ob 10:26
@ redwinger

Točno tako. Norvežani imajo enega najvišjih standardov na svetu. Ne vem kako lahko en povprečen Slovenc konkurira Norvežanu pri nakupu avta?! Za Norvežana je nakup avta nekaj takega kot bi šel Slovenc po nov televizor! Tako da... lahko članek kar zbrišete!
zlobniCO2
# 14.01.2018 ob 10:24
nakladanje .... s takim standardom samo če se 75% nakupa subvencionira.
pero-perica
# 14.01.2018 ob 10:14
postavit še dve jedrski elektrarni
joshko
# 14.01.2018 ob 10:11
Si me prehitel redwinger
Malina72
# 14.01.2018 ob 10:31
Avtor članka je pozabil dodati, da je tudi obdavčitev nakupa novega avta (bencinski, dizelski) zelo obdavčen, zato Norvežani v povprečju vozijo svoj avto 20 let.
Mohikanec
# 14.01.2018 ob 10:27
Dokler ne vidim poštene analize ogljičnega odtisa proizvedenega e-vozila in baterij, zraven pa zelo zahtevne reciklaže le-teh ob zahtevi zaščite okolja, ne vidim razlke v čistoči dizla ali e-pogona. Hvala lepa za takšno ekologijo, če se nekje drugje toliko bolj svinja in zastruplja na ta račun.
perpetruum
# 14.01.2018 ob 10:27
pero-perica
postavit še dve jedrski elektrarni

Ne vem če bi bilo dovolj!
Zraven pa popolnoma obnoviti celoten sistem elektro oskrbe, od prvega do zadnjega kabla, daljnovoda ipd.
Sped lobistična sporočila velekapitala, kako naš denar preko "državnih" in EU projektov speljat v svoj žep, namesto v pokojnine in socialo.
Svetovna energetika še naslednjih 50 let ne bo pripravljena na elktrična vozila, najbržbo osebni transport postal stvar elite, mi se bomo pa spet drenjali na trolah ipd.
Še največje vprašanje pa je letalski promet, če mislite da se bomo s Pipistrelom lahko vsi vozili po nebu se motite.
Seveda je pa rešitev zelo blizu, zaradi naše nespameti nas bo planet zemlja (ali pa to pripišemo kakemu božanstvu, po lastni izbiri) gladko zabrisal iz svojega obličja, kot je v zgodovini vsake velike škodljivce, naprimer dinozavre.
ajvard
# 14.01.2018 ob 10:46
Kaj mora storiti Slovenija, da bi sledila Norveški pri prodaji e-vozil?

najti nafto na svojem ozemlju? ker Norveški standard je tak zaradi nafte in ne česa tretjega.
Mohikanec
# 14.01.2018 ob 10:39
Za vsako kilovatno uro akumolatorja gre v luft 150 to 200 kilogramov CO2
džeko
# 14.01.2018 ob 10:13
Spet to natolcevanje kaj naj..bla bla...
Mohikanec
# 14.01.2018 ob 10:33
8 let vožnje na bencin odtehta izdelavo baterij
Mike1825
# 14.01.2018 ob 10:59
Tole novinarsko posiljevanje z el. evtomobili je že precej neokusno.
Realno, če gledamo embodied energy ni el. avtomobil nič boljši kot avtomobil z ICE. Ampak takšni hinavci kot smo na zahodu se seveda ne obremenjujejo s tem. Boli nas če se zaradi baterij tam nekje v Aziji onesnažuje in če se nekje na obrobju mesta za proizvodnjo elektrike uporablja fosilna goriva, važno da ni v naši bližini.
yoda
# 14.01.2018 ob 10:31
kaj mi bo el. avto, če ga v praksi nimam kje polniti?
Celt
# 14.01.2018 ob 11:27
696.467 (45,90%) jih ne dobi niti mimimalne plače (doplačila do minimalke)
156.694 (10,33%) jih dobi minimalko ali malce več
122.685 (8,09%) jih dobi od 60-70% povprečne plače (cca 680eur)
... in tako naprej

Torej 46% davčnih zavezancev (700.000 ljudi!) zasluži manj od minimalne plače oz. v povprečju 5.300 evrov na leto.

Povdarjam "davčnih zavezancev" (ne zaposlenih)... če gledamo zaposlitve pa se procent dvigne na cca 75% ljudi z minimalnimi dohodki okoli 600-700 eur netto na mesec.

In vi SANJATE o Norveški ???
presenečen
# 14.01.2018 ob 10:45
Nehajmo zavajati ljudi!

eletrični avto ima po besedah strokovnjakov, še preden zapelje na cesto, tak ogljični odtis, kot bi šel 3x okoli sveta. Razlog je v ekološko sporni pridelavi baterij in njihovi razgradnji.

Da ne govorimo o pridobljeni elektriki, ki je večina iz termo elektrarn, z izredno slaboim izkoristkom po daljnovodih do kupca elektrike..

Za povrh vsega pa je drag avto in najem baterije in avtonomija z enim polnjenjem zgolj 250 km.

Kdo je tu nor? Nepreverjene novice. Ta elektrika je spet ena nova religija..
SamoRes
# 14.01.2018 ob 10:28
Na Norveškem mlade takoj po šolanju čakajo stanovanja in službe, pri nas ne dobijo službe razen prek študentskih napotnic zato študirajo dokler se da in do najmanj tridesetega živijo pri starših. Kdo ima v SLO pri teh letih rešeno stanovanjsko vprašanje in si lahko omisli 25.000 € vredno vozilo?
Da si niso njihovi starši v Jugi naredili hiš danes še živet ne bi imeli kje.
el CARTEL
# 14.01.2018 ob 12:07
Kaj mora storiti Slovenija, da bi sledila Norveški pri prodaji e-vozil?

odkriti nafto
penzl
# 14.01.2018 ob 10:47
NEK2, mogoče tudi NEK3.
matjaz.s
# 14.01.2018 ob 10:46
@fgmb.

Kaj delajo HSE, GEN?

Ja HSE se ubada s papirji za črpalno na Kozjaku, pa domačini nočejo daljnovoda. Srednja Sava, papirologija. Mure očitno ne bo. In kaj naj potem naredijo? Teš 4 bodo zaprli, zamenjali pa s prenovljenim teš 5, ker manjka pasovne energije, ko je teš 6 out. In ta pasovna energija je ključna za bodočo elektromobilnost. Pa ne mi o obnovljivih virih v Sloveniji. Jaz bi rad elektro avto polnil, kadar hočem, ne takrat, ko bo sonce. Akumolatorji? Pa kaj še. Nevaren odpadek čez nekaj let.

GEN pa gradi spodnjo Savo, potem pa se bo ustavilo.Čeprav bi se radi usmerli v obnovljive vire. Ampak kam? Vetrne elektrarne? Ja najdite veter, ki bo konstanten in ne premočan. Večje sončne elektrarne pa bodo tak strup za obstoječi sistem, če ne bo konretnih investicij v pametna omrežja. In to bo stalo toliko, da se vam bo teš zdel en manjši spodrsljaj.
fgmb
# 14.01.2018 ob 10:22
Naše fakultete za razvojem zaoostajajo več desetletij...Prav strašljivo je, da avtorji v prispevku ne izspostavljajo pomena razvoja "javnega prevoza", ampak razpravljajo o individualnem. Razvoj sektorja energetike je pravtako izpuščen. Kaj počenjajo skupine kot so HSE, GEN...določeni premiki se dogajajo pri distributerjih...prodajalci energije zaenkrat le to samo prodajajo (razen GEN-i). Povsod v razviti Evropi je sektor energetike gonilna sila razvoja, pri nas pa zasidrani ostanek 70 letnega razmišljanja
Kekec99
# 14.01.2018 ob 14:47
Mogoče bi morali doseči norveški življenski standard, je kdo pomislil?
HOR
# 14.01.2018 ob 13:55
Dodatno SLO potrebuje za zagotavljanje tehnično in ekonomsko ustrezne energetske oskrbe v vsakem primeru podaljšano obratovanje NEK, oziroma obnovo NEK in v nadaljevanju novo nuklearko brez delitve s Hrvaško...
Celo lastnega urana lahko pridobimo še za ca 100 let delovanja domačih nukleark, če bi se to ekonomsko izplačalo premoga pa tudi, če bo potrebno...

Razen seveda, če se bomo še naprej šli tretjerazredno dodelavno in podrejeno odvisno provinco za center EU in globalni neoliberalizem ter vir gozdov za Vatikan...
fruci
# 14.01.2018 ob 11:20
BDP Norveške je 70 k$ na prebivalca, v Sloveniji pa dobrih 20 k$. Torej če samo povečamo plače na nivo Norveške, bodo kmalu skoraj vsa podjetja propadla, ker imamo premajhno dodano vrednost. Sicer moramo upoštevati še kupno moč, kjer pa razlika ni tako velika, saj so pri nas vseeno cene nižje kot na Norveškem.

Slovenija že sedaj dosti prispeva k avtomobilski industriji (livarsko, orodjarstvo, tudi elektroindustrija), torej imamo posredno nekaj od prodaje kakršnih koli avtomobilov. Vendar smo v glavnem samo dobavitelji in nimamo svojih blagovnih znamk, pri katerih se ustvarjajo pravi dobički.

Zmanjšanje emisij v mestih zaradi večje uporabe hibridnih in električnih avtomobilov bo res dobrodošlo. Toda če bomo za povečanje proizvodnje elektrike gradili TEŠ 7, ne bomo naredili kakšnega napredka. Tudi JEK ne bo deloval večno, resnih alternativ pa še nimamo. Nadomestitev s trajnimi viri v naslednjem desetletju ali dveh pa se zdi zaenkrat zelo utopično. Brez ustreznih virov energije in infrastrukture za njeno distribucijo pa bomo še kar vezani na nafto in motorje z notranjim zgorevanjem. Čeprav upam, da se motim.
johc
# 16.01.2018 ob 07:31
vsi, ki si želite norveških plač si ne želite njihovih cen
najemnina stanovanj 1000€ 1kg kruha 4-5 €, 1l mleka 3-4€ plača znanstvenice z doktoratom v Oslu samo 3000€ pol pa računajte, bencin 2,2€ it. pa malokdo živi bogato kakor Slovenceljni, večina ima skromna stanovanja pol manjše hiše kakor Slovenceljni...
ElTorro
# 15.01.2018 ob 23:12
Norveška ima hude davčne olajšave za nakup EV.....ampak, ok, glavno da ni subvencij.

Razlika pa je....v čem točno? Pobereš 10k davka in daš 10k subvencije, ali pač ne pobereš davka...
HOR
# 14.01.2018 ob 14:08
Kar se tiče OVE pa SLO večinoma nima dovolj primernega vetra za ekonomično pridobivanje elektrike iz vetrnic in je tako večinoma za vetrnice neprimerno področje, pa tudi premalo sonca za optimalno ekonomično masovno pridobivanje elektrike iz sonca. Nadalnja gradnja hidroelektran pa je večinima velika ekološa in tako tudi ekonomska škoda za zanemarljiv energetski prispevek.
Razen, če se bo ta tehnika dovolj pocenila, vključno z pocenitvijo prilagajanja omrežja za vljučevanje nezanesljivih virov kot so OVE iz sonca.

Slovenija ima primerjalno preveliko porabo energije na enoto proizvedenega BDP. Z znižanjem porabe energije z energetsko racionalizacijo v industriji in na ostalih področjih pa se doseže navečji najcenejši eko učinek in se lahko nadomesti kakšna elektrarna...
Samo za to je potrebna množica ukrepov, kjer nikjer ne caknejo v žepe cekini tistim, ki so pri koritu, kot pri gradnji kakšne elektrarne...
Tao3
# 14.01.2018 ob 11:32
8 let vožnje na bencin odtehta izdelavo baterij

Ma nobene baterije ne zdržijo 8 let :D hahahaha Ampak ja, edino kar mi je všeč da s tem postajamo dosti bolj neodvisni od proizvajalk nafte. To je edini plus, ker se elektrika prideluje predvsem lokalno ...
Tao3
# 14.01.2018 ob 11:28
Kaj mora storiti Slovenija, da bi sledila Norveški pri prodaji e-vozil?

Predvsem zgraditi NEK2 ...
presenečen
# 14.01.2018 ob 10:50
Če želimo zmanjšat izpuste si naredimo delo od doma 1x na teden, bo koj 20% manjša poraba.

Sicer pa z dobrim dizlom porabim 4,5L/100km kar pomeni 5,5€. Pri ne subvencioniranemu el. avtu pa je to x faktor 3!! Avtonomija el. avta je 250 km, vsak dan zafrkavanje z iskanjem utičnice in daljši postanki na črplakah..

Pojdimo se zrelo in realno novinarstvo.
Kobilica-poet
# 14.01.2018 ob 10:46
.... električni avtomobil bodo v Sloveniji koristili energijo pridobljeno na trda goriva in plutonij...in nekaj malega na zajezeno vodo...!!!

a ni bolje da se vozimo da dizl in bencin...
Celt
# 14.01.2018 ob 10:44
Aja so že drugi napisali... vse ostale floskule si lahko zataknete za klobuk ker dohodek je najpomembnejši faktor tega kar si lahko privoščimo.
Celt
# 14.01.2018 ob 10:43
Kaj mora storiti Slovenija, da bi sledila Norveški pri prodaji e-vozil?

Mogoče, dvigniti plače ?
mentsana
# 14.01.2018 ob 10:35
dvignite plače delavcem
HOR
# 17.01.2018 ob 15:21
johc
# 16.01.2018 ob 07:31
"...vsi, ki si želite norveških plač si ne želite njihovih cen
najemnina stanovanj 1000€ 1kg kruha 4-5 €, 1l mleka 3-4€ plača znanstvenice z doktoratom v Oslu samo 3000€ pol pa računajte, bencin 2,2€ it. pa malokdo živi bogato kakor Slovenceljni, večina ima skromna stanovanja pol manjše hiše kakor Slovenceljni..."


Glede na to koliko Tesla so pokupili niso ravno reveži.
Očitno tam bolj živijo kvaliteto, kot pa nepotrebno potrošništvo...
(čeprav glede Tesla nisem ravno prepričan v to...)
HOR
# 16.01.2018 ob 15:05
@jankoP
# 15.01.2018 ob 21:02
"... Tu se pa res vsak dan kaj novega naucis..."


Točno tako, vendar so zadeve drugačne...

Nacionalni in evropski emisijski faktorji za porabljeno električno energijo:
Nacionalni in evropski emisijski LCA ( metoda analize življenjskega cikla, ki odraža skupni CO2) faktor za izračun emisij CO2 pri rabi električne energije v t CO2/MWh:
SLO = 0,602 (standardni faktor pa 0.557)
EU-27 = 0,578 (standardni faktor pa 0.460)

Tako, da sem računal emisije CO2 pri EV na okroglo z 500 g namesto z 602 g (ali 557) na kWh, kar prinese še slabše CO2 rezultate za EV vozila v SLO

Torej, če bi doma ( ali v bližini doma) polnil avto z agreagatom na dizel/plinsko olje (305*) in bencin (299) ali zemeljski plin (237) bi dobil ca vsaj dvakrat boljšo CO2 bilanco za EV, kakor z elektriko iz SLO mreže ( kakšna kogeneracija pa bi dala še boljše rezultate)...
*LCA CO2 emisije g/kWh pri lokalni proizvodnji toplote in elektrike

Vrednosti LCA emisij v tonah CO2e/GWh pri proizvodnji elektrike v posamezni oddaljeni elektrarni pa so ca ( tako, da rezultati samo z elektriko iz nafte ne bi bili lahko kaj bistveno boljši...):
Energent srednja/ nizka/ visoka
Naravni plin 499 / 362 / 891
Nafta 733 / 547 / 935
Premog 888 / 756 / 1,310
Lignit 1,054 / 790 / 1,372
...

Dobrodošli v svetu absurdnih anti CO2 ukrepov klimatskega alarmizma...
Človek se pač uči dokler je živ...
HOR
# 15.01.2018 ob 21:46
@pozitivc

Tukaj so navedeni pri pridelavi goriv celo samo 25% deleži CO2 na končno uporabo, vendat mislmi, da se zadeva viša in je ca dodano x1,3 na emisije pri končni uporabi prava vrednost...
LINK
http://bluestargas.com/sites/default/fil
es/Emissions_Chart.jpg
jankoP
# 15.01.2018 ob 21:02
HOR, po tvojih studijah bi bila torej v Sloveniji cistejsa elektrika, ce jo bi delali iz nafte preko agregatov kot zdaj? Ce imamo zdaj 500g na 1kwh, je to pri porabi 20kwh 10 kg CO2 na 100 km, oz 100 g na 100 km. Se pravi enako kot manjsi dizel, ki ne dela stalno v optimalnem obmocju. Dizel v elektrarni bi delal stalno pod idealnimi obrati., ce jo bi samo zakurili bi bil pa izkoristek se visji. Tu se pa res vsak dan kaj novega naucis. Torej je resitev na dlani, elektriko delajmo iz nafte in se vozimo na njo. Boljsi izkoristek v elektrarni bi sigurno nadomestil izgube omrezja.
HOR
# 15.01.2018 ob 19:49
@pozitivc

Link je bil v povezavah v priponki, spodaj pa še direkt.
CO2 pri pridelavi znese dodatno še ca dobro tretijno (sedaj povprečno x1,36, -po podatkih, ki jih imam) na emisije goriv pri uporabi, kar bistveno ne spremeni, da z EV ni resnega EKO učinka sploh glede na druge cenejše možnosti, kot plinski pogon, tudi za tovorni cestni promet...
Gre za SLO, ker mi ne proizvajamo teh avtomobilov in so investicije stavr velikih proizvajalcev in ne vem zakaj bi jih mi morali podpirat v kaj večjem obsegu, kot sedaj z postavljeno osnovno mrežo polnilnic in nekaj avtomobili. Seveda pa je potrebno vlagat v razvoj in naša država naj raje podpre tistih par firm, ki so v tem dobre, v tujini pa za to skrbi investicijski kapital.
Zaenkrat ti avtomobili ne prinašajo nekih EKO prednosti in so še predragi za širšo uporabo, čez kakšno desetletje ali dve, ko bodo raziskave in akumulatorji napredovali pa verjetno.
Problem akumulatorjev ,da polovico energije za izdelavo odpade na Kitajsko, ki je energetsko in CO2 potratna, je pa poceni, če se odpravi energetska in CO2 potratnost bodo pa dražji ( enako je s PV sončnimi kolektorji, kjer je cena padla predvsem zaradi masovne kitajske energetsko/CO2 potratne produkcije , ki pa je poceni, ampak do nadalnjega manj eko, kot bi bila na zahodu, kjer pa bi bila proizvodnja z manj CO2 predraga...Pradoksalno pocenitev tako zaenkrat pomeni tudi manjšo energetsko in CO2 učinkovitost...
Skratka boljša CO2 bilanca bi zaenkrat dvignila ceno akumulatorjem, kar bi odtehtalo druge pocenitve, tako, da bi cena ostala še dolgo podobna... - Skratka za nadaljno pocenitev in izboljšanje energetske in CO2 bilance se čaka na nove raziskovalno tehnične preboje
In zato do nadalnjega nima smisla na nivoju države preveč zapravljat za EV dokler bo CO2 bilanca taka in dokler je cena še relatibno visoka in dokler tehnologija ne ulovi ekološke in tržne logike. TEŠ6 pa bo predvidoma obratoval do leta 2056...
EV pa so smiselni na Norveškem in v Franciji , kjer imajo večino elektrike brezogljične oziroma brezogljične jedrske, ker se tam potemzares izkaže EKO prednost.
Zato še nima smisla , da sledimo Norveško pri EV vozilih, saj se lahko recimo z več uporabe plina v prometu v naslednjem desetletju ali dveh cenje doseže podoben učinek glede CO2 in predvsem škodljivih delcev v prometu pa tudi drugih emisij...
Tako, da je sedanja počasna rast EV vozil v SLO (kdor pač misli ali si izračuna, da se mu izplača) in osnovna mreža polnilnic čisto dovolj...
LINK ali copy-paste viskalnik
www.ivl.se/english/startpage/top-menu/pressroom/press-releases/press-releases---arkiv/2017-06-21-new-report-highlights-climate-footprint-of-electric-car-battery-production.html

Študija je dosegliva na koncu zgornjega linka in tukaj
LINK ali copy-paste viskalnik
http://www.ivl.se/download/18.5922281715
bdaebede9559/1496046218976/C243%20The%20
life%20cycle%20energy%20consumption%20an
d%20CO2%20emissions%20from%20lithium%20i
on%20batteries%20.pdf
Nepristranski
# 15.01.2018 ob 14:30
@Mohikanec Bo potrebno še katero drugo stran obiskati za dotatne informacije na samo mmc-ja
Nepristranski
# 15.01.2018 ob 14:28
Ko bi mmc komentatorji toliko pisali na občino o želenih spremembah kaj bi želeli, da se spremeni v okolju kjer živimo in ne trošili svojega življenja tu na portalu s pisanjem brezveznih komentarjev ni države na svetu s katero bi se lahko primerjali. Ampak kaj, ko potem ne bi imeli o čem jamrati, KATASTROFA!
Nepristranski
# 15.01.2018 ob 14:16
@Bevcan Ne razumem te nastrojenosti proti električnim vozilom, noben ne sili nikogar v nakup.

Glede tvojega komentarja pa, vir do strokovnega članka, ki dokazuje tvojo trditev.
pozitivc
# 15.01.2018 ob 11:44
@HOR

no, sorry, saj si se kar potrudil z linki.... zdaj ne vem kolk so verodostojni....rad pa bi videl konkretne izračune in ne samo neke navedbe... Naproimer potem bi lahko verjel tudi enemu strokovnjaku za električne avtomobile, ki je nekoč dejal, da je večino nafte na takih globinah, da potrebuješ 3 litre nafte skurit, da en liter načrpaš.

Pri vsej tej debati okol elektro avtov me moti predvsem, da nekateri nabijate kako se ne splačajo in kako niso kaj dosti bolj ekološki. In kaj... a potem jih nehamo razvijat al kaj? Point je, da so motorji z notranjim izgorevanjem z ogromno komplikacijami nekak dosegli vrh razvoja. Elektro avti pa so šele zadnjih 5 let postali resna konkurenca. in se trenutno določenim uporabnikom že splačajo, nekaterim pač ne. Ampak bistvu je kakšen je potencial pri razvoju električnih avtov.

npr. en zanimi aspekt je, da ne treba izbirati in iskati kompromis med zmoglivostmi in ekonomiko, saj 500kW elektromotor ne porabi bistveno več kot 50kW, kar pri ice je slučaj.

navajal si kolk CO2 se sprosti pri proizvodnji baterij.... ampak tudi pri teh proizvodnji je moč stremeti, da se pri izdelavi uporablja blizu 100% OVE, sploh pa je v prijodnosti pričakovat nove tehnologije baterij
pozitivc
# 15.01.2018 ob 11:27
@HOR

kako si izračunal koliko CO2 se proizvede pri izdelavi baterije? al pa vsaj link vira bi bil dobrodošel. Pozabil pa si omeniti koliko CO2 se sprosti pri pridobivanju in transportu nafte in njenih derivatov
HOR
# 14.01.2018 ob 17:55
Zelena je predvsem barva denarja...
LINK ali
www.rtvslo.si/zabava/avtomobilnost/novic
e/na-elektriko-prevozen-kilometer-je-mogoce-zelen-ni-pa-vec-poceni/396316
HOR
# 14.01.2018 ob 17:03
"...Kaj mora storiti Slovenija, da bi sledila Norveški pri prodaji e-vozil?..."

Čim manj in počakat na ekološko in ekonomsko smotrnost EV vozil...!
HOR
# 14.01.2018 ob 16:59
IVL Švedski inštitut za okolje je v imenu švedske uprave za promet in švedske agencije za energijo preučil vpliv litij-ionskih baterij na podnebje z vidika življenjskega cikla.

V nedavni raziskavi so tako ugotovili, da je vsak kupec Tesle ( ali drugega EV) z 100 kWh akumulatorjem, še preden prevozi 1 m z Teslo, samo iz naslova akumulatorja odgovoren za količino CO2 emisij, ki je ekvivalent tudi ca 30 poletom enega potnika z avionom iz Štokholma v New York ( 1 polet enega potnika =ca 600 kg CO2 pri polnem letalu).

Preračunano, tako 100kWh EV (Tesla) lahko že pred štartom proizvede ca (do) toliko CO2 emisij, kot jih na primer Škoda Oktavija ( povprečen nov avto) s ca 115 KM ( CO2 115 g/km/ =pod 18 ton CO2 na 150 k km) pri 150000 prevoženih km, da ostalega strupenega onesnaženja pri proizvodnji akumulatorjev niti ne omenimo. Minimalno pa 15 ton CO2, kar se potem hitro nadoknadi pri vožnji , če ni vir elektrike pretežno iz OVE, oziroma brezogličen (jedrski).

VW polo blue motiom dizel 80 KM, pa ima na primer le ca 100g/km CO2 emisij, kar je 15 ton pri 150000 km, EV z 40 KWh ( Renault Zoe) aku pa starta z 6 do 8 ton CO2.
In pri porabi ca 20 kWh/100km tudi proizvede ca 100g/km CO2 pri proizvodnji elektrike z 500 g/kWh CO2 ( v SLO je ta CO2 odtis pri proivodmji elektrike večji) in do 150000 km tako doda še 15 ton CO2 , kar je skupaj 21- 24 ton CO2...
Pri pogonu vozil na LPG ali CNG plin pa je primerjava za EV vozila še slabša, vendat se poceni plinski pogon promovira dosti manj, kot dragi elektro pogon. ZAKAJ...!?

EKO...!?
Seveda, vendar, do nadalnjega le, kot škandalozno bebast drag EKO nateg dokler ne bo vsa proizvodnja elektrike skoraj brezogljična ( kot na primer norveška) in dodatno pretežno na OVE oziroma brezogljično (nuklearno) elektriko in še dodatno EV le z aku do max 60 kWh, oziroma, dokler ne bo tudi njihova proizvodnja brezogljična kar se do nadalnjega najceneje doseže z nuklearkami. Bo pa vseeno precej dražje, kot sedaj, kjer ca polovica energije izvira iz poceni premoga...

Dobrodošli v svetu sedanjih "EKO-klimatsko-energetskih" absurdov....

Če pa kdo najde kakšno napako v izračunih pa jo naj predstavi, da kaj skorigiramo...!?
LINK ali copa paste v iskalnik
www.thegwpf.com/new-study-large-co2-emissions-from-batteries-of-electric-cars/
LINK
www.theguardian.com/environment/green-living-blog/2011/jan/17/electric-car-emissions
LINK
http://shrinkthatfootprint.com/electric-car-emissions
Kazalo