Na glavnem odru so nastopili Strangers, Arhibald Arhibaldovich, Strangled Mute, Eskobars, Versus, Elvis Jackson, Guano Apes in Cover Lover
Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3,8 od 16 glasovOcenite to novico!
Največjim ljubiteljem festivala dež ni prišel do živega. Foto: MMC RTV SLO
Guano Apes so kljub številnim očitkom, da živijo na stari slavi, sinoči znova pokazali, da še niso za v staro šaro, in dokazali, da znova uživajo v igranju skupaj. Foto: MMC RTV SLO
Vrata Rock Otočca so se sinoči odprla ob 16. uri in bodo odprta vse do ponedeljkovega jutra. Foto: MMC RTV SLO
Za ogrevanje pred nastopom Guano Apes so poskrbeli domači Elvis Jackson. Foto: MMC RTV SLO
Pred koncertom so člani skupine Guano Apes odgovarjali na vprašanja sedme sile na tiskovni konferenci. Foto: MMC RTV SLO
Na tiskovni konferenci in na samem prizorišču pa je bilo tudi vodstvo festivala na čelu s Francijem Kekom. Foto: MMC RTV SLO
Foto in video: Oh, kakšna deževna noč na Rock Otočcu z Guano Apes
17. Rock Otočec odprl svoja vrata
2. julij 2011 ob 08:27, zadnji poseg: 2. julij 2011 ob 14:55
Otočec - MMC RTV SLO
Ni Rock Otočca brez dežja. In - sodeč po včerajšnji noči, ko se je jasa ob reki Krki znova
spremenila v glasbeni "raj" - še kar ni skupine, ki bi na ples v dežju privabila mase. Četudi so
vabili prekaljeni Guano Apes.
Že res, da osrednje zvezde 15. ponovitve najstarejšega festivala pri nas ni pričakal nabito poln
travnik ob reki Krki, marveč stiskajoči se obiskovalci pod velikim šotorom v ozadju in iz svojih
malih šotorov kukajoči začasni prebivalci Otočca, toda okoli 300 najbolj vdanih oboževalcev
Guano Apes, je s svojo energijo presenetila tudi same člane skupine. Svoje idole so počakali
na dežju, z njimi poskakovali in prepevali v dežju in na njih naredili napozabni vtis. "Najlepše je,
ko z nami pojete v dežju. Vidi se, da se hočete le zabavati," je poudarila v enem izmed svojih
nagovorov pevka in zaščitni znak skupine Sandra Nasić.
Krajevna nevihta, ki je prekrila rajsko nebo nad Otočcem, je bila poleg cen vstopnic po
mnenju številnih osrednji razlog za manjše število ljudi pod odrom prvi večer v primerjavi s
preteklim letom. A število ljudi, ki se odločijo priti na koncert oziroma festival, ni nikoli kriterij
za Guano Apes, sta v intervjuju pred samim nastopom povedala za MMC kitarist Henning
Rümenapp in bobnar Dennis Poschwatta. "Ponavadi nastopamo povsod. Nikoli še nismo odpovedali nastopa zaradi dežja, vremena ali kakšnih zamud. Aprila smo bili na veliki turneji po Rusiji in smo imeli veliko težav na carini, ker niso pustili skozi našo opremo, pa smo še vedno odigrali celo turnejo. Vedno si lahko sposodiš stvari. Igramo tudi na navadne inštrumente, če moramo. To ni ravno najboljši občutek, ampak ne moreš pa okriviti in oškodovati zaradi tega ljudi, kajti oni so tam zaradi naše glasbe in mi, da jim jo zaigramo," je pojasnil kitarist.
Natanko ob enajsti uri zvečer so tako po več kot desetih letih Rümenapp, Poschwatta, Nasić
in basist Stefan Ude in bobnar znova razveselili svoje oboževalce v Sloveniji. Začelo se je
"tiho". Iz zvočnikov se je zaslišal resket električne kitare, ki je napovedal vsem znano balado
iz leta 2003 Quietly. Navidezna plahost Nasićeve se je že do samega refrena razgubila nekje v
zraku. Popolnoma vživeta v glasbo je prikazala pravo vokalno učno uro, seveda z
razkazovanjem svojega glasovnega razpona. Ta je segal od čutnih izpovedovanj Pretty in
Scarlet do skoraj metalskega dretja Big in Japan.
Premočeno občinstvo so Apesi ogreli po mirnejšem uvodu s prvim singlom iz njihovega
novega albuma Bel Air, Oh, What a Night, ki jima je sledil dvojček največjih uspešnic skupine:
You Can't Stop Me in ponarodela Open Your Eyes. Presek med njihovim preteklim in zdajšnjim
ustvarjanjem je lepo prikazala rockovska mehkejša, a še vedno hitra skladba Sunday Lover.
Na znana besedila aranžersko precej obogatenih uspešnic se je slišal tudi precej močen
odmev iz občinstva. In zdelo se je, kot da jih vsak dodatni ton tolikokrat že slišanih skladb, le
še bolj spodbuja k sodelovanju.
"Album je le trenutni posnetek, kaj je skupina v določenem trenutku. Nove skladbe so se že razvile, ko jih igramo v živo. Spremenili smo jih," je pojasnil kitarist med intervjujem za MMC.
Apesi so s svojo mešanico starih uspešnic in predstavljanja novega albuma sestavili bogat
repertoar, ki pa je imel eno napako: ni bil prilagojen vremenskim razmeram. Tako se je prav
videlo, kako so obiskovalci goreče čakali na znake inštrumentalnega dela skupine, ki so
napovedovali skladbe kot je bila No Speach, ki jih je razgrela po še eni vokalni mojstrovini
Nasićeve, ko se je iz skorajšnjega šepetanja povzpenjala v udarni refren Pretty in Scarlet.
A nemška skupina, ki se je prvič združila leta 1994, je jasno pokazala, zakaj je pravzaprav
nazaj na odrih - da predstavi svoj nov album Bel Air. Pri poskočni Underwear je že tako
prezeble obiskovalce pripravila do tega, da so se slekli in v zraku vrteli svoje dele oblačil.
In pri tem se je tudi zataknilo s strani občinstva, saj so ga veliko slabše poznali kot največje
uspešnice. Ko jih je pevka pozvala, da jo dopolnjujejo ob skladbi Sing That Song, najprej ni
mogla razbrati, kaj pojejo v občinstvu. Nato jih je skušala naučiti eno vrstico in na koncu
obupala.
"Ne smeš delati glasbe za ljudi, ampak zase, kar se sliši zelo egoistično. Toda to je po mojem mnenju edini in najbolj pošten način, kako ustvarjati glasbo. Mi moramo uživati v njej in ne smemo se obremenjevati, da bi zdaj morali narediti Open Your Eyes 2," je dejal bobnar med intervjujem za MMC.
Fanman je začrtal nadaljevanje koncerta, v katerem je vedno bolj v ospredje prihajal moški -
inštrumentalni del skupine. Seveda pa jih je ves čas spremljal Nasićin glas, ki do pravega
izraza pride šele ob skladbah kot je This Time. Pravo norijo je po pričakovanjih sprožil njihov
cover hit Big in Japan, norijo na odru pa je po odhodu Nasićeve in skandiranju "come back",
sprožila več kot desetminutna inštrumentalna seansa, ki je pravzaprav najljubši del
koncerta za basista, so priznali člani skupine. Šele zadnja skladba večera pa je poskrbela za
vsaj približek tega, kar lahko vidimo na posnetkih koncertov Guano Apes, složno prepevanje
in dopolnjevanje Nasićinega vokala z množico. Za to je poskrbela Lords of the Bords, ki se je
končala s takšno postavo na odru, kot se je začela: brez pevke.
"Mi smo Guano Apes, za nami pridejo Elvis Jackson," se je pred nastopom osrednje skupine
večera pošalil ob slovesu pevec Buda. Primorsko-štajerska ska-punk naveza je na Otočcu
stara znanka. Po uvodni zdravljici pevca so prav Elvis Jackson priklicali dež z Wake me Up.
Njihov festivalsko prilagojeni repertoar (kar pomeni, da so bili vključeni vsi značilni elementi v
pospešeni različici: napihljivi delfini, tečaj za (ne)plavalce, Budini prevali in letenje toaletnega
papirja) pa je najbolj navdušil s preverjenimi Morning, Market Sweets, You and I, Get up itd.
Uvodno ogrevanje je letos pripadlo domačinom Versus, ki so se predstavili z novim albumom
v novi/stari zasedbi (zamenjali so namreč bobnarja). Pred njimi so oder preizkušali stari
festivalski znanci Eskobars in najbolj vroča predskupina ta hip (vsaj zdi se tako, saj so
povsod) Arhibald Arhibaldovich. Predstavili pa so se tudi makedonski Strangled Mute in
zmagovalci natečaja Veter v laseh Strangers. Nastopi teh skupin so kot po navadi
predstavljali zvočno kuliso vsem tistim, ki so se prebijali skozi ostro oko varnostnikov
(tekočina je morala ostati pred vhodom Rock Otočca) in najprej poskrbeli za udobno
namestitev visoko v gozdu ali okoli igrišč za mivko. Velika prednost letošnjega festivala pa je
parkiranje, saj je to urejeno veliko bližje prizorišču kot pretekla leta.
Dežne kaplje so s preverjenimi priredbami pregnali člani domače zasedbe Cover Lover, ki jim
je pripadla čast, da zaključijo dogajanje na glavnem odru. Predvsem pa ji bilo pri skupini
zanimivo opazovati njihovega bobnarja Aleša Uranjeka, ki je še pred dobrim letom dni sedel na
istem odru ob dirigiranju ritma (začasno?) razpuščenim Šank Rock, ko so se iz ust okoli
tisočglave množice slišali Metulj, Delam kar paše mi in podobni hiti velenjskih rockerjev.
Cover Lover so tako pripeljali festival v megleno zgodnje jutro. Pravo obstransko dogajanje se
tako začenja šele danes, ko bo med drugim zaživel tudi blatni poligon. S svetle strani: tega
letos ne bo treba umetno ustvarjati.
Ni Rock Otočca brez dežja. In če sodimo po včerajšnji noči, ko se je jasa ob reki Krki znova spremenila v glasbeni "raj", še kar ni skupine, ki bi na ples v dežju privabila množice.
Čeprav so vabili prekaljeni Guano Apes.
Že res, da osrednjih zvezd 17. ponovitve najstarejšega festivala pri nas ni pričakal nabito poln travnik ob reki Krki, marveč stiskajoči se obiskovalci pod velikim šotorom v ozadju in iz svojih malih šotorov kukajoči začasni prebivalci Otočca, toda okoli 300 najbolj vdanih oboževalcev skupine Guano Apes je s svojo energijo presenetilo tudi člane skupine. Svoje idole so počakali na dežju, z njimi poskakovali in prepevali v dežju ter na njih naredili nepozaben vtis. "Najlepše je, ko z nami pojete v dežju. Vidi se, da se hočete le zabavati," je v enem izmed svojih nagovorov poudarila pevka in zaščitni znak skupine Sandra Nasić.
Krajevna nevihta, ki je prekrila rajsko nebo nad Otočcem, je bila poleg cen vstopnic po mnenju številnih osrednji razlog za manjše število ljudi pod odrom prvi večer v primerjavi s preteklim letom. A število ljudi, ki se odločijo priti na koncert oziroma festival, ni nikoli kriterij za Guano Apes, sta v intervjuju pred samim nastopom za MMC povedala kitarist Henning Rümenapp in bobnar Dennis Poschwatta.
Kmalu boste lahko prebrali celoten MMC-jev intervju z Guano Apes.
"Nastopamo povsod. Nikoli še nismo odpovedali nastopa zaradi dežja, vremena ali kakšnih zamud. Aprila smo bili na veliki turneji po Rusiji in imeli smo veliko težav na carini, ker niso pustili čez mejo naše opreme, pa smo še vedno odigrali celotno turnejo. Vedno si lahko izposodiš stvari. Igramo tudi na navadna glasbila, če moramo. To ni ravno najboljši občutek, ampak ne moreš pa okriviti in oškodovati zaradi tega ljudi, kajti oni so tam zaradi naše glasbe in mi zato, da jim jo zaigramo," je pojasnil kitarist v intervjuju za MMC (ki ga boste lahko v celoti prebrali kmalu).
Natanko ob enajsti uri zvečer so tako po več kot desetih letih Rümenapp, Poschwatta, Nasić ter basist Stefan Ude in bobnar znova razveselili svoje oboževalce v Sloveniji. Začelo se je "tiho". Iz zvočnikov se je zaslišal resket električne kitare, ki je napovedal vsem znano balado iz leta 2003 Quietly. Navidezna plahost Nasićeve se je že do refrena razgubila nekje v zraku. Popolnoma vživeta v glasbo je prikazala pravo vokalno učno uro, seveda z razkazovanjem svojega glasovnega razpona. Ta je segal od čutnih izpovedovanj Pretty in Scarlet do skoraj metalskega dretja pri Big in Japan.
Premočeno občinstvo so "Apesi" ogreli po mirnejšem uvodu s prvim singlom z njihovega novega albuma Bel Air - Oh, What a Night, ki mu je sledil dvojček največjih uspešnic skupine: You Can't Stop Me in že kar ponarodela Open Your Eyes. Presek med njihovim preteklim in zdajšnjim ustvarjanjem (sodeč po odzivu poskakajočega občinstva) je lepo prikazala rockovska mehkejša, a še vedno hitra skladba Sunday Lover.
S svojo mešanico starih uspešnic in predstavitev pesmi z novega albuma so sestavili bogat repertoar, ki pa je imel eno napako: ni bil prilagojen vremenskim razmeram. Tako se je dobro videlo, kako so obiskovalci goreče čakali na znake instrumentalnega dela skupine, ki so napovedovali skladbe, kot je bila No Speach, ki jih je razgrela po še eni vokalni mojstrovini Nasićeve, ko se je iz skorajšnjega šepetanja povzpenjala v udarni refren Pretty in Scarlet.
A nemška skupina, ki se je združila leta 1994, je jasno pokazala, zakaj je pravzaprav spet na odrih - da predstavi svoj nov album Bel Air. In pri tem se je tudi zataknilo, saj je občinstvo nove pesmi poznalo veliko slabše kot največje uspešnice. Ko jih je pevka pozvala, naj jo dopolnjujejo ob skladbi Sing That Song, najprej ni mogla razbrati, kaj pojejo v občinstvu. Za tem je oboževalce poskušala naučiti eno vrstico in na koncu obupala.
"Ne smeš delati glasbe za ljudi, ampak zase, kar se sliši zelo egoistično. Toda to je po mojem mnenju edini in najbolj pošten način, kako ustvarjati glasbo. Mi moramo uživati v njej in ne smemo se obremenjevati s tem, da bi morali narediti Open Your Eyes 2," je dejal bobnar skupine Guano Apes med intervjujem za MMC.
Fanman je začrtal nadaljevanje koncerta, v katerem je vedno bolj v ospredje prihajal moški - instrumentalni - del skupine. Seveda pa ga je ves čas spremljal glas Nasićeve, ki do pravega izraza pride šele ob skladbah, kot je This Time. Pravo norijo je po pričakovanjih sprožila njihova glavna uspešnica Big in Japan, norijo na odru pa je po odhodu Nasićeve in skandiranju "Come back!" sprožila več kot desetminutna instrumentalna seansa, ki je pravzaprav najljubši del koncerta za basista, so poudarili člani skupine. Šele zadnja skladba večera je poskrbela za vsaj približek tega, kar lahko vidimo na posnetkih koncertov Guano Apes - složno prepevanje in dopolnjevanje vokala pevke z množico. Za to je poskrbela Lords of the Boards, ki se je končala s takšno postavo na odru, kot se je začela: brez pevke.
Domače skupine ogrevale občinstvo "Mi smo Guano Apes, za nami pridejo Elvis Jackson," se je pred nastopom osrednje skupine večera ob slovesu pošalil pevec Buda. Primorsko-štajerska ska-punk naveza je na Otočcu stara znanka. Po uvodni zdravljici pevca so prav Elvis Jackson priklicali dež z Wake me Up. Njihov festivalsko prilagojeni repertoar (kar pomeni, da so bili vključeni vsi značilni elementi v pospešeni različici: napihljivi delfini, tečaj za (ne)plavalce, Budovi prevali in letenje toaletnega papirja) pa je najbolj navdušil s preverjenimi Morning, Market Sweets, You and I, Get up itd.
Uvodno ogrevanje je letos pripadlo domačinom Versus, ki so se predstavili z novim albumom v novi/stari zasedbi. Pred njimi so oder preizkušali stari znanci festivalskih odrov Eskobars in najbolj vroča predskupina ta hip (vsaj zdi se tako, saj so skoraj povsod) Arhibald Arhibaldovich. Predstavili pa so se tudi makedonski Strangled Mute in zmagovalci natečaja Veter v laseh Strangers.
Nastopi teh skupin so kot po navadi predstavljali zvočno kuliso vsem tistim, ki so se prebijali mimo ostrih pogledov varnostnikov (tekočina je morala ostati pred vhodom Rock Otočca) in najprej poskrbeli za udobno namestitev visoko v gozdu ali okoli igrišč za mivko. Velika prednost letošnjega festivala pa je parkiranje, saj je to urejeno veliko bližje prizorišču kot pretekla leta.
Dežne kaplje so s preverjenimi priredbami pregnali člani domače zasedbe Cover Lover, ki jim je pripadla čast, da končajo dogajanje na glavnem odru. Predvsem pa je bilo pri skupini zanimivo opazovati njihovega bobnarja Aleša Uranjeka, ki je še pred dobrim letom sedel na istem odru ob dirigiranju ritma (začasno?) razpuščenim Šank Rock, ko so se iz ust okoli tisočglave množice slišali Metulj, Delam, kar paše mi in podobne uspešnice velenjskih rockerjev.
Cover Lover so tako pripeljali festival v megleno zgodnje jutro. Pravo obstransko dogajanje se tako začenja šele danes, ko bo med drugim zaživel tudi blatni poligon. Svetla stran dežja je to, da tega letos ne bo treba umetno ustvarjati.
Več si lahko ogledate v spodnji galeriji in videu.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.
Kot praviš strucko, v tem rangu so prav vsi češki festivali svetlobna leta pre Otočcem (sen prav vsako leto na kakšnem).
Zanimivo je da je ljudem dar težko enkrat več za karto za festival, kjer pa so Guano apes band za ob 15h popoldan in z headlinerji kot ji ne pozabite nikdar.
Glede na kapital v Novem mestu in tradicijo, bi rekel da pizajzlasto preračunljiv festival, dobiš ravno tisto minimalno, da se sploh reče festival... gre prej za zaslužek in politične točke... če pa je Kek še v politiki in blizu Krke pa bi se lahko vsaj za promil približal Metal campu (ali programsko ali oragnizacijsko).
Ne me razumet napak, nekateri sploh ne rabijo bandov, nekateri so tam zaradi lokacije, nekateri zaradi družbe, nekateri imajo glasbeni okus "preprostejši" (če se lepo izrazim), nekateri zaradi tredicije, nekateri zaradi začetka počitnic... tako da vse to razumem... zgolj osebno pravim da SO BILE KARTE PREDRAGE za takšen res povprečen festival (programsko).
Za primerjavo hrvaški InMusic festival za manj kot 20€ več (JAMIROQUAI, ARCADE FIRE, CYPRESS HILL, GRINDERMAN (Nick Cave), THE STREETS, TV ON THE RADIO, MASTODON, GENTLEMAN, PARTIBREJKERS, DUBIOZA KOLEKTIV, OVERFLOW, ELEMENTAL,...)
ne se prepirat! komur paše nej gre malo uživat tja, kdor noče pa naj gnije doma za računalnikom! :)
povem sam še to, da se vrnem na Rock Otočec, ko bojo pripeljal res dobre bende...
do takrat pa po festivalih v tujini, najraje Češka, kjer so karte zelo ugodne, pijača zelo poceni, hrana tudi...
najlažje je bit izredno pameten kaj je in in kaj je passe. To, da se pa neka ekipa trudi, da pripelje nekaj drugega na festival kot samo slovenski band je pa SEVEDA prežvečeno. Juhej za slovenski narod, ki nikoli ni z ničemer zadovoljen.
Tudi meni so npr. Guano Apsi daleč najboljša nemška skupina, nimamo pa vsi istih okusov zato nima smisla govorit kdo je boljši. Važno, da vsak najde nekaj zase in v tem uživa. Apsi do Japonske!
Po Sloveniji se pojavljajo in izginjajo glasbeni festivali kot gobe po dežju. Rock Otočec pa ostaja in je šel tako skozi vzpone, kot padce. Edina stalnica pri nas. In lepo da ga imamo.
Kek je za v politiko primeren ravno toliko, kot za vodstvo organizacije rock festivala za mlade.
Na obeh frontah smo priča sredinam (ali raje bandam), ki ob floskulah o nečem novem, svežem, drugačnem, prodajajo že zdavnaj prežvečena in izplunjena (gnila) jajca.
K sreči lahko z nasmeškom na ustih opazujemo, kako barki na obeh frontah počasi, a vztrajno toneta. Pa ne, ker bi jima kar tako privoščili, temveč ker si s takim odnosom to zaslužita!
Po primerjavo, kaj Rock Otočec ponuja, se oziram k sosedom, natančneje v nepomembno mestece Šibenik, ki je npr. v gospodarski primerjavi z Novim mestom popolni palček (sponzorji!).
Kljub temu bomo lahko letos poleti na tamkajšnjem festivalu Terraneo za 67€ pet dni gledali in poslušali smetano (alter, indie) rock scene zadnjih dveh do desetih let.
Rock Otočec, 55€ - 3 dni (!), pa se je po drugi strani letos še izdatno poširokoustil, češ da: "Smo že spet pojačali in pripeljali zveneča tuja imena!", pri čemer kot glasnika tega "pojačanja" napovedujejo bend, na katerega se je rockerska Slovenija razmetavala v letih 1996-2000 !
Politika, do te mere oropana vseh naprednih idej, želja po sledenju temu, kaj se dandanes na sceni sploh dogaja (kamoli, da bi to sceno soustvarjali!) in jajc za izpeljati nekaj več kot tisto, kar ti tazadnji svetovalec ponuja kot "varno stavo - zadosti publike - ziher denar", je ničvredna politika, za katero se že kaže, da ji sledi neizbežen propad!
Vidim, da so fušali v svojem stilu, kot sem napovedal pred kakšnim tednom na članski na RTVslo.si. Gledal sem jih že 2x in ne dovolim si da bi jih še 3., ker od tega kar sem ponavadi pričakoval so bili milo rečeno katastrofa. Ko pa imaš 5+ pirov v riti pa verjamem, da so vredu kot vsak drugi band.
Kdor pravi da so Guano Apes tisto največ kar lahko ponudijo nemci, bom rekel da se je reodil najprej leta 91' , Kraftwerk so za njih legende, kar pa se kvalitete, produkcije, performansa in malodane vsega skupaj tiče pa so svetlobna leta pred njimi Rammstein.
Lahko dam za primerjavo da sem na istem odru kot Guano Apes, gledal pravtako nemške Die Toten hosen in glede na število gledalcev (na Guano Apes kakšnih 5000, na Die toten hosen pa kakšnih 30000) bi rekel da so slednji precej bolj popularni in večji export kot Guano Apes.
Sicer se mi ne dopadejo ne Die toten hosen, ne Ooomph, Beatsteaks, Falco, Nena, Scorpions, KMFDM, Gentleman ampak mislim, da so večja imena. Sicer pa so zame to Wagner, Bach, Beethoven, Strauss :)
Sicer pa mora bit dež... ni ga pravega festivala brez deža ;)
Primus, zakaj moraš biti vedn najbolj pameten?Kdo si ti, da boš ocenjeval kdo je najboljši proizvod in ponos Nemčije?Vedno najdeš nek band, ki ga poslušaš ti in dva tvoja prijatelja ali pa še to ne in trdiš, da so to skupine ki so naj naj in ne vem še kaj.Res bi te rad srečal, da vidim kdo si ti za en pametnjakovič.Vedno ko odprem kakšno novico o glasbi ti pametuješ in ljudem soliš pamet.Ti samo da nasprotuješ drugim in si najbolj srečen a ne?
@primus ... jaz sem odgovoril naceku, in če gledaš čisto komercialno na band kot "Produkt" bi težko rekli, da so Kraftwerk najboljši proizvod, vsaj dokler bodo Rammstein v pol ure razprodali Madison square garden, ter polnili dvorane po celem svetu. Res pa je, da so Kraftwerk za elektronsko glasbo to, kar so Black Sabbath za metal in s tega stališča mogoče za ljubitelje elektronske glasbe najboljši proizvod ...
žal nekateri vztrajajo, da je glasbena skupina "PROIZVOD" nekoga ali nečesa... taki pač ne razumejo glasbe. Mednje spada več kot en slovenski glasbeni "poznavalec" - komentator s TV ja.
Morda bo drugo leto moderno in INN da bomo trdili, da je tudi družina proizvod...
Keku in ekipi pa vse pohvale za rezultat vsakoletnega vloženega truda.
Kek, sam za politiko pa nisi zrel, da ne bo pomote. A si razmišljal o festivalu stand up komedije, ko si se odločil za politiko? na otočcu je lepo prizorišče.... samo v parlamentu so taki heci navidezno zastonj, so pa dejansko nekaj najdražjega... raje se hecaj kje drugje, ne v parlamentu. Pa ne samo ti.
27. maj 2012 ob 21:00
Ljubitelji plesnih ritmov, nov elektronski dogodek sredi prestolnice: manj ljudi, a drugačen koncept. Gospodarsko razstavišče je sinoči postalo prizorišče festivala - podpornika glasbene kulture - ...
3. julij 2011 ob 11:39
Gumjasti škornji so po petkovem dežeju postali del priporočene opreme po blatnih pešpoteh samega prizorišča. A dan in večer ni zaznamovalo (le) vreme. Pač pa pričakovanje ... da se bo nekaj zgodilo, ...
Vaša ocena: 
Drgač pa najboljši Nemci so FANTA4! :p
Zanimivo je da je ljudem dar težko enkrat več za karto za festival, kjer pa so Guano apes band za ob 15h popoldan in z headlinerji kot ji ne pozabite nikdar.
Glede na kapital v Novem mestu in tradicijo, bi rekel da pizajzlasto preračunljiv festival, dobiš ravno tisto minimalno, da se sploh reče festival... gre prej za zaslužek in politične točke... če pa je Kek še v politiki in blizu Krke pa bi se lahko vsaj za promil približal Metal campu (ali programsko ali oragnizacijsko).
Ne me razumet napak, nekateri sploh ne rabijo bandov, nekateri so tam zaradi lokacije, nekateri zaradi družbe, nekateri imajo glasbeni okus "preprostejši" (če se lepo izrazim), nekateri zaradi tredicije, nekateri zaradi začetka počitnic... tako da vse to razumem... zgolj osebno pravim da SO BILE KARTE PREDRAGE za takšen res povprečen festival (programsko).
Za primerjavo hrvaški InMusic festival za manj kot 20€ več (JAMIROQUAI, ARCADE FIRE, CYPRESS HILL, GRINDERMAN (Nick Cave), THE STREETS, TV ON THE RADIO, MASTODON, GENTLEMAN, PARTIBREJKERS, DUBIOZA KOLEKTIV, OVERFLOW, ELEMENTAL,...)
ja, v smislu, daj opicam banano pa bodo ploskale.....
Kolikor so Kraftwerki vplivali na elektronski žaner, ni nobena našteta grupa, na svoj žaner.
r4
najboljši nemški komad
če si prpeleš svojo gajbo (v kolker je dovoljen), stane tok kt v trgovini :)
povem sam še to, da se vrnem na Rock Otočec, ko bojo pripeljal res dobre bende...
do takrat pa po festivalih v tujini, najraje Češka, kjer so karte zelo ugodne, pijača zelo poceni, hrana tudi...
kolk je letos na Otočcu pir? :)
Na obeh frontah smo priča sredinam (ali raje bandam), ki ob floskulah o nečem novem, svežem, drugačnem, prodajajo že zdavnaj prežvečena in izplunjena (gnila) jajca.
K sreči lahko z nasmeškom na ustih opazujemo, kako barki na obeh frontah počasi, a vztrajno toneta. Pa ne, ker bi jima kar tako privoščili, temveč ker si s takim odnosom to zaslužita!
Po primerjavo, kaj Rock Otočec ponuja, se oziram k sosedom, natančneje v nepomembno mestece Šibenik, ki je npr. v gospodarski primerjavi z Novim mestom popolni palček (sponzorji!).
Kljub temu bomo lahko letos poleti na tamkajšnjem festivalu Terraneo za 67€ pet dni gledali in poslušali smetano (alter, indie) rock scene zadnjih dveh do desetih let.
Rock Otočec, 55€ - 3 dni (!), pa se je po drugi strani letos še izdatno poširokoustil, češ da: "Smo že spet pojačali in pripeljali zveneča tuja imena!", pri čemer kot glasnika tega "pojačanja" napovedujejo bend, na katerega se je rockerska Slovenija razmetavala v letih 1996-2000 !
Politika, do te mere oropana vseh naprednih idej, želja po sledenju temu, kaj se dandanes na sceni sploh dogaja (kamoli, da bi to sceno soustvarjali!) in jajc za izpeljati nekaj več kot tisto, kar ti tazadnji svetovalec ponuja kot "varno stavo - zadosti publike - ziher denar", je ničvredna politika, za katero se že kaže, da ji sledi neizbežen propad!
Seveda, MODERN TALKING....NO.1 iz Nemčije...se strinjam!!! (+ Nena:)))
Kdor pravi da so Guano Apes tisto največ kar lahko ponudijo nemci, bom rekel da se je reodil najprej leta 91' , Kraftwerk so za njih legende, kar pa se kvalitete, produkcije, performansa in malodane vsega skupaj tiče pa so svetlobna leta pred njimi Rammstein.
Lahko dam za primerjavo da sem na istem odru kot Guano Apes, gledal pravtako nemške Die Toten hosen in glede na število gledalcev (na Guano Apes kakšnih 5000, na Die toten hosen pa kakšnih 30000) bi rekel da so slednji precej bolj popularni in večji export kot Guano Apes.
Sicer se mi ne dopadejo ne Die toten hosen, ne Ooomph, Beatsteaks, Falco, Nena, Scorpions, KMFDM, Gentleman ampak mislim, da so večja imena. Sicer pa so zame to Wagner, Bach, Beethoven, Strauss :)
Sicer pa mora bit dež... ni ga pravega festivala brez deža ;)
Morda bo drugo leto moderno in INN da bomo trdili, da je tudi družina proizvod...
Keku in ekipi pa vse pohvale za rezultat vsakoletnega vloženega truda.
Kek, sam za politiko pa nisi zrel, da ne bo pomote. A si razmišljal o festivalu stand up komedije, ko si se odločil za politiko? na otočcu je lepo prizorišče.... samo v parlamentu so taki heci navidezno zastonj, so pa dejansko nekaj najdražjega... raje se hecaj kje drugje, ne v parlamentu. Pa ne samo ti.