V zadnjih nekaj letih je svetovno glasbeno sceno zapustilo kar nekaj velikih glasbenih imen – nekatere, kot je bil legendarni David Bowie, je vzela bolezen, nekateri pa so si življenje vzeli sami. Med njimi je bil pevec skupine Linkin Park, ki je s svojo glasbo zagotovo zaznamovala kar nekaj generacij, Chester Bennington.

Mike Shinoda, sicer vokalist, kitarist in klaviaturist zasedbe, je poleg sodelavca lani izgubil tudi dobrega prijatelja in travmatično izkušnjo je brez cenzure strnil na samostojnem studijskem prvencu, ki ga je naslovil Post-Traumatic, na njem pa je skupno 16 skladb. "Zdi se mi, da sem povedal čisto vse in nisem zase zadržal ničesar. Edine pesmi, ki jih na album nisem želel uvrstiti, so bile tiste, za katere se mi je zdelo, da je bilo o tematiki že dovolj povedanega."

V glasbi našel uteho
"Vedno sem poslušal glasbo, s katero se nisem mogel poistovetiti, saj tovrstnih stvari nikoli nisem izkusil. Potem pa sem bil po njegovi smrti tudi sam dobesedno vržen v to grozo." Plošča je bila takoj ob izidu ena izmed najbolje sprejetih te scene v zadnjih letih, mnogi pa so v njej, tako kot Shinoda, našli uteho in neko obliko pomoči pri takšnem ali drugačnem žalovanju. "Ko se ti v življenju ne dogaja veliko stvari, je težje pisati dobre pesmi. Pesmi morajo nekaj pomeniti. Ko pa stvari postanejo težke, imaš idej resnično ogromno."

Sprva ga je bilo vrnitve v studio strah, saj je izgubil "legendarnega pevca, čudovitega človeka in res dobrega prijatelja". "A ko sem se enkrat zaprl v studio, je glasba začela teči iz mene. Bila je resnično katarzična izkušnja." Na plošči, ki govori predvsem o različnih stopnjah žalovanja, je pisal točno tako, kot je stvari v določenem trenutku čutil. "Na prvi polovici se resnično čuti žalovanje, v drugi polovici pa pesmi govorijo še o čem drugem in so bolj pozitivne."

Plošča tako ne govori v celoti o Benningtonu, temveč o boju, kako naj najde in doživlja samega sebe brez njega. Govori o tem, ali ga je ves ta čas definiral kdo drug in kako lahko preteklost pusti za seboj. "Ko sem te stvari napisal, sem se vprašal, ali je to res potrebno, ali moram vse to resnično povedati," je dejal za The Rolling Stone. "A zdelo se mi je resnično za čisto vsakega v takšnem položaju, saj se v tovrstnih okoliščinah začneš spraševati tudi o stvareh, o katerih se ti resnično ne bi bilo treba."

"Pričakoval sem, da bodo stopnje žalovanja prišle v takšnem vrstnem redu, kot vedno govorijo o njih. A seveda ni tako, ker je kaos. S prijatelji in družino se soočaš z enako izgubo, ki jo vsak doživlja drugače – nekdo je žalosten, nekdo drug jezen, tretji se zdi čisto v redu. S tem vplivaš drug na drugega. Ravno zato sem si želel ustvariti nekaj svojega, da se odstranim iz tega kaosa in imam vsaj malo nadzora."

Prihodnost skupine Linkin Park nejasna
Članom skupine Linkin Park sprva sploh ni povedal, da ustvarja samostojno studijsko ploščo. "Bilo me je strah," je priznal. "A na koncu se je izkazalo, da je bil strah popolnoma nepotreben, saj so me podprli." Sicer pa se je od njih v zadnjem letu precej umaknil in se posvetil samostojnemu projektu, zato o prihodnosti zasedbe za zdaj še ne želi govoriti. Najprej se želi posvetiti predvsem promociji samostojnega albuma. V živo ga bomo lahko poslušali tudi v Evropi – najbližje nam se bo 7. septembra ustavil na Dunaju.

Benningtona je nazadnje videl nekaj dni pred smrtjo, ko je želel, da spozna Watskyja – raperja in pesnika, ki mu je bil pokojni glasbenik že dalj časa mentor. "Res ga je imel rad in je vedno govoril o njem. Ko je on odšel, sva s Chesterjem še nekaj časa posedala v studiu in govorila o vsem, kar bi z Linkin Park še rad storil v prihodnosti. Pogovor resnično ni bil nič posebnega."

Zgolj nekaj dni po tem so ga na domu v Los Angelesu našli mrtvega. Shinoda se ga spominja kot kompleksnega človeka, ki je imel občasno zapleteno osebnost. "Če sem se česa v tem času naučil, je to, da bi o duševnem zdravju morali govoriti enako kot o fizičnem, saj gre konec koncev za zdravje. Morali bi skrbeti sami zase in drug za drugega," je sklenil.