Glasba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 20 glasov Ocenite to novico!
Chester Bennington je imel enega najprepoznavnejših vokalov rocka novega stoletja. Foto: AP
       Ta tragedija skupaj z nedavno smrtjo Chrisa Cornella opozarja, kako sta zasvojenost in depresija smrtno nevarni, a vendar v družbi še vedno stigmatizirani. Še posebej, če se z njima spopadajo uspešni glasbeniki, za katere se zdi, da imajo vse.       
 Placebo
Še maja je zapel na pogrebu Chrisa Cornella, dobrega prijatelja, ki si je življenje vzel po koncertu v Detroitu. Cornellova smrt je Benningtona zelo prizadela, življenje pa si je vzel na dan, ko bi moral Cornell praznovati 53. rojstni dan. Foto: AP
Bennington za seboj pušča soprogo Talindo in šest otrok iz treh zvez. Foto: Reuters
Poklon umrlemu pevcu v Ciudadu de Mexicu. Foto: Reuters
Linkin Park so mnogi malo po krivici odpravili kot hiper sproducirano skupino za množice. Foto: Reuters
Zadnji album skupine so kritiki raztrgali, po Benningtonovi smrti pa je prodaja poskočila. Foto: Reuters
Linkin Park so bili od ustanovitve leta 1996 povezana in uigrana skupina, ki se je nenehno redefinirala, bodisi s kolaboracijami, kot je tista z Jay-Z-jem, bodisi z neuspešnim spogledovanjem s popom na zadnjem albumu. Foto: Reuters
Chester Bennington
Benningtonu so se na družbenih omrežjih poklonili glasbeni kolegi, po vsem svetu pa njegovi oboževalci. Foto: Reuters

Ob smrti Chestra Benningtona: Neznosna teža demonov

Linkin Park odpovedali turnejo in se poklonili pevcu
24. julij 2017 ob 10:19,
zadnji poseg: 24. julij 2017 ob 19:08
Los Angeles - MMC RTV SLO

"Nekaj je v meni, ki me vleče pod površje/Me požira, bega/To pomanjkanje samonadzora, za katerega se bojim, da se ne bo nikdar končalo," poje Chester Bennington v Crawling.

Nič kaj manj zlovešče se po samomoru pevca skupine Linkin Park ne bere besedilo pesmi Leave Out All The Rest: "Močen sem samo na površju /.../ Ko pride moj čas/Pozabi vse, kar sem storil napak/Pomagaj mi pustiti za seboj/Nekaj razlogov, da me bodo pogrešali."

Benningtonov "čas" je prišel precej prezgodaj. Pevec z enim impresivnejših rockovskih vokalov je bitko z depresijo izgubil v četrtek, star komaj 41 let in dva meseca za tem, ko je odpel Cohenovo Hallelujah na pogrebu svojega dobrega prijatelja, pevca skupine Audioslave in Soundgarden Chrisa Cornella, ki si je maja po koncertu v Detroitu vzel življenje. Čas in način slovesa dveh velikih vokalistov sta si tako srhljivo podobna, da so mnogi menili, da gre pri novici o Benningtonovi smrti za še eno v vrsti spletnih potegavščin.

"Znaki so bili v njegovih pesmih, še posebej v besedilih, prek katerih se je Chester spopadal s svojimi demoni," je za Variety povedal radijski voditelj Matt Pinfield. "Pesmi zdaj, zaradi načina, kako je umrl, poslušaš drugače. Zavedaš se, kako resnična so bila ta besedila – ko je pel o tem, kako je otopel (Numb) in kako gomazi v lastni koži (Crawling). Te stvari niso za predstavo ... Nekateri ljudje, ki trpijo za depresijo, posežejo po substancah, drugi jo prelijejo v svojo glasbo."

Odpovedana svetovna turneja One More Light in skupna turneja Blinkin Park


"Ne predstavljamo si, da bi na turneji igrali brez Brenningtonovega neverjetnega talenta in glasu. To ne bi bilo mogoče," so povedali člani zasedbe Blink-182, ki bi se morali na turnejo Blinkin Park odpraviti s skupino Linkin Park. Ta je po Benningtonovi smrti oznanila, da odpoveduje svojo svetovno turnejo One More Light, ki bi se morala začeti ta teden v Massachusettsu.

Skupina Linkin Park je spremenila tudi svojo spletno stran, na kateri lahko oboževalci zapisujejo svoja sporočila. Objavili so tudi seznam spletnih strani in telefonskih številk, na katere se lahko obrnejo ljudje v stiski.


Kanaliziranje jeze in stiske

Benningtonove pesmi se v retrospektivi berejo kot velik opozorilni znak. Pevec ni skrival, da se je zlasti v mladosti boril z depresijo in prepovedanimi snovmi ter da je bil kot otrok žrtev spolnih zlorab. Z mogočnim, pretresljivim glasom, ki je rezal čez hiper sproducirano glasbo skupine Linkin Park, je pel o hlinjenju nasmeha (Pushing Me Away), o samoti (My December), o tem, kako noče biti tisti, ki ga vedno izberejo bitke (Breaking the Habit), se v By Myself spraševal, ali naj "se vda žalostnim mislim, ki ga spravljajo ob pamet," in v Shadow of the Day sklenil, da je včasih "zbogom edini način". In, seveda, najbolj fatalistična od vseh, In The End: "Tako zelo sem se trudil/In prišel tako daleč/A na koncu niti nič ne šteje."

S svojim glasom je kanaliziral osebne stiske in zavrto jezo, s kričanjem iz zadnje pljučne alveole je dajal z golim, potetoviranim in prepotenim torzom vtis odrske zveri, zasebno in v intervjujih je bil topel, mil in popolno nasprotje svoje koncertne persone.

MMC je bil na koncertu Linkin Park davnega leta 2008. Tu si lahko preberete poročilo s koncerta v Gradcu.


Ali je tudi v eni svojih zadnjih pesmi konkretno namigoval na samomor, se zdaj sprašujejo mediji - isti mediji, ki so tako pesem Heavy (Težko) kot celoten zadnji album Linkin Park, skupaj z razočaranimi oboževalci skupine in njenimi večnimi kritiki, razglasili za bolj ali manj obupno slab. Skupina, ki je v začetku stoletja definirala žanr nu metala ter se proslavila z udarnim zvokom in posrečeno kombinacijo melodije in katarzičnega kričanja Chestra Benningtona ter rapom Mika Shinode, je z albumom One More Light (izšel 19. maja letos) zavila v malodane pop vode.

Porazne ocene zadnjega albuma
V singlu Heavy Bennington še vedno razgalja svojo dušo in demone, vključno z zloveščo vrstico "če bi samo izpustil vse, bi bil svoboden", a se melodično duet z gostujočo mlado pevko Kiiaro zdi precej lahkoten. Kar je prijazno povedano, glede na kritike, ki jih je bil deležen album.

"Bo One More Light najslabši album Linkin Parka vseh časov?" so se spraševali oboževalci skupine na spletnih forumih. "Linkin Park preizkušajo potrpljenje oboževalcev z One More Light," so zapisali na Cleveland.com. "One More Light ni kaj prida," so bili neposredni pri Vulture, medtem ko so pri Consequence of Sound (pravilno) ugotavljali, da je različica Linkin Parka, ki jo slišimo na njihovem sedmem albumu, "popolnoma neprepoznavna".

Jasno, Benningtonovo duševno stanje zreducirati na slabe recenzije, je banalno. Pa čeprav so na Rockfeedu introspektivno zapisali, kako grdo je, da smo Chestru obrnili hrbet in se tako grdo spravili na njegovo glasbo, na katero je bil tako ponosen. Ob tem so priložili posnetek enega zadnjih nastopov Linkin Parka na Hellfestu, med katerim je množica ob pesmi Heavy Benningtona in skupino skoraj izžvižgali.

Nikdar ljubljenci kritikov
Bodimo iskreni, člani zasedbe Linkin Park so bili kritik vajeni. Skupina, katere prvenec Hybrid Theory (2001) je prodal 30 milijonov izvodov in je s tem najbolj prodajani album prejšnjega desetletja, nikdar ni bila ljubljenec rockovskih recenzentov, ki so v tistih letih orgazmirali nad bolj "čistim", neposrednejšim rockom brez sintetične elektronske podlage in spajanja žanrov. To so bila indie leta z The Strokes, Yeah Yeah Yeahs, Arctic Monkeys ... Linkin Park so bili odpravljeni kot zabava za množice, kot "lažni" rock za emo mladostnike, pri katerih so besedila o lastnih negotovostih in teži bivanja v lastni koži naletela na največ posluha.

Vem, ker sem bila ena od njih. Linkin Park so bili skrivna pregreha spodaj podpisane privrženke indieja, ki so našli svoj prostor nekje po rotacijah Interpola, Arcticov, Franza Ferdinanda in Radioheadov. Niso spadali v to zmes, celo v tisto drugo skupino, v kateri so bili za odtenek manj kul Red Hot Chili Peppers, Green Day z American Idiotom in Foo Fighters ne. Benningtonovih temačnih besedil iz nekega razloga nihče ni jemal tako urgentno, kot če bi jih pel kak ... drugačen tip rockerja. Drugačen tip skupine.

"Zadnja velika rock skupina"
Danes je zgodba drugačna. "Vsem pričakovanjem navzlic so bili Linkin Park zadnja velika ameriška rock skupina," so zapisali dan po Benningtonovi smrti na Stereogum. Pri NME-ju pa so se poklonili albumu Hybrid Theory, "ikoničnemu, življenje spreminjajočem prvencu", s katerim da so Linkin Park dosegli status ikon. Pri Rolling Stonu so Benningtona označili za "iskren glas bolečine in jeze celotne generacije", pri Los Angeles Timesu za "glas utehe iz teme". Chantal Da Silva, komentatorka časnika Independent, je v naslovu zapisala, da jo je Chester Bennington pospremil čez njene najhujše trenutke in da ji je žal, da ga nismo mogli pospremiti čez njegove.

Morda velja na tej točki skleniti z besedami Linkin Parkov, ki so danes, štiri dni po pevčevi smrti, zapisali takole: "/.../Tvoja odsotnost je pustila vrzel, ki ne more biti nikdar zapolnjena – bučen, zabaven, ambiciozen, ustvarjalen, prijazen, velikodušen glas v sobi manjka. Skušamo se opomniti, da so bili demoni, ki so te nam vzeli, vedno del paketa. Navsezadnje je bil način, na katerega si pel o teh demonih, tisti, zaradi česar so se vsi sploh zaljubili vate. Neustrašno si jih postavil na ogled, s tem pa si nas povezal in nas naučil človečnosti. Imel si največje srce, ki si ga vsem kazal."

Kaja Sajovic

Prijavi napako
Komentarji
LaLaLarlic
# 24.07.2017 ob 12:24
@Gravesen

Sklepam da nikoli nisi bil depresiven, da kvasiš takšne bedarije. Ko si tako globoko v depresiji, ti ne pomaga samo preprosta sprememba načina življenja, sploh pa ne, ko si javna oseba. Ne pravim, da je samomor rešitev, ampak tudi ni tako preprosto tega rešiti kot ti predlagaš.
Quinlan
# 24.07.2017 ob 16:08
@$$$$$$
Bolj butastega komentarja še nisem prebral. Koliko si star?
smeško 562
# 24.07.2017 ob 19:30
Kot družba vse prepogosto menimo da slavni ljudje nimajo težžav sami s sabo. Da ne zbolijo za depresijo ker imajo vse, pa je ubistvu to njihovo največje breme. Znano je, da največji veseljaki pogosto zbolijo za depresijo, saj je značilnost tudi nihanje razpoloženja.
Ocelot
# 24.07.2017 ob 20:04
Kaja, hvala za odličen članek. Verjamem, da se lahko mnogi, zlasti tisti, ki smo ob prelomu tisočletja kot mulci našli glasbo Linkin Parkov in s polnim srcem začutili prederljiv in otožen Chesterjev glas, poistovetimo z njim. Tudi sam sem se kot najstnik, ki so mu šle po glavi vse sorte nerazumljivih misli, našel v njegovih besedilih, in čeprav sem kasneje odšel iz nu-metala v drugačne metalske vode, bosta Hybrid Theory in Meteora ostala albuma, ki bosta vedno zapisana v mojem srcu.
Res je, Linkin Park smo mnogi v zadnjih letih kritizirali. Prvič morda že v tistem sodelovanju z Jay-Z-jem. Potem se nam je, vsaj tistim zapriseženim rockerskim dušam, zdelo, da se z vsakim albumom bolj in bolj mehčajo, dodajajo vse več elektronike, no, letos pa so nas "presenetili" s praktično pop albumom. A vendarle, nekaj je ostalo - Chester in njegova besedila. Do sedaj. Morda njegovih osebnih izpovedi zares nihče ni jemal dovolj resno. Naj počiva v miru. Njegov glas bo donel za vedno!
rooster
# 24.07.2017 ob 19:33
"Vsem pričakovanjem navzlic so bili Linkin Park zadnja velika ameriška rock skupina,"

S tem se je treba pač strinjati. Danes je vprašanje če sploh pride na površje še kaj inovativnega (mainstream) rocka.
meimei
# 25.07.2017 ob 08:20
Ko berem nekatere komentarje, me ne čudi, da veliko ljudi ne poišče pomoči, ko se znajdejo v depresiji.

To ni nova bolezen, pojavljala se je že skozi zgodovino. Tudi, če beremo starejšo literaturo najdemo izraze kot so "umreti od žalosti, shirati od žalosti" in podobno. To ni narcizem, pomanjkanje pozornosti.

Resnično upam, da vaš sorodnik, partner nikoli ne pade v depresijo. To ni nekaj kjer pomaga malo več gibanja, sprememba načina življenja. Lahko je reči, težje narediti.

Bodimo razumni do ljudi v stiski, pomagajmo in ne obsojamo. Bo verjetno manj samomorov.
jajcek
# 24.07.2017 ob 21:32
“I was on 11 hits of acid a day. I dropped so much acid I’m surprised I can still speak! I’d smoke a bunch of crack, do a bit of meth and just sit there and freak out. Then I’d smoke opium to come down. I weighed 110 pounds. My mom said I looked like I stepped out of Auschwitz"


Posledica tega so "notranji demoni", tu pomoje ni kaj veliko za debatirati :/
rooster
# 24.07.2017 ob 20:15
Queens of the Stone Age, Nine Inch Nails

to sedaj naštevaš bande, ki so prišli na lestvice že v 90ih, torej pred LP
Abndbn
# 24.07.2017 ob 23:54
Elektropunk, poglej si na youtubu njihov koncert rock am ring 2004.
Tam je bil Chesterjev vokal na vrhuncu. Seveda skozi leta glas ni zdržal, takšnega načina petja človeško telo z glasilkami na čelu na dolgi rok pač ne zmore zdržati (dokaz tudi pevec Slipknotov Corey, pa mnogi ostali). Ampak v tistem danem trenutku, za tisto kratko obdobje parih let, je bil Chesterjev vokal eden najboljših, kar jih je človeštvo premoglo.
Naj počiva v miru. Brez njega bi verjetno tudi jaz zdaj poslušal neko precej slabšo glasbo kot jo poslušam zdaj. Verjetno nisem edini, ki so mu prav Linkin Park s Chesterjem na čelu predstavljali vstopnico v svet rocka in metala...
mojir
# 24.07.2017 ob 20:33
Počivaj v miru, upam, da si sedaj našel svoj mir.
Komadi so nekaj posebnega, instrumental v kombinaciji z elektronko pa unikaten, dodali so celo rap, skratka edinstveno.
zzivanov
# 24.07.2017 ob 19:35
...look on the brigt side...suicide...
rangerno1
# 24.07.2017 ob 22:56
Ne da so bili podcenjeni, bili so precenjeni!

3 akordi, jokanje konstantno, ob refrenu kakšna kletvica, zraven je njegov kolega nekaj zarapal v slogu Jureta Koširja in to je to. Dajte se že malce umiriti glede Linkin Park. Chester naj počiva v miru, vsi pa ste kar naenkrat strašni fani in tip je kar naenkrat najboljši vokalist ever.
sandiego1995
# 24.07.2017 ob 21:03
Odrascal sem z njihovo glasbo, iskrena hvala za ta privilegij. Legende. RIP Chester.
seržinho
# 24.07.2017 ob 20:54
@rooster, AndrejP

Že že, ampak besedna zveza "zadnja velika ameriška rock skupina" sem si sam interpretiral kot zadnjo aktivno (tj. redno nastopajočo in albume izdajajočo) rockovsko zasedbo, ne glede na letnico njene ustanovitve ali izida prvega albuma, kar tudi menim, da je pomen v članku citirane povedi.
Nikec3
# 24.07.2017 ob 20:39
Z Linkin Park sem jaz praktično začel poslušati glasbo. Ko sem v sedmem razredu odkril Numb z Jay-Z-jem se mi je to zdelo nekaj najboljšega kar sem kdajkoli slišal. Od tistega dneva sem kak teden poslušal samo to pesem in ničesa drugega. To prav s ponosom povem.

Kasneje so prišli na vrsto ostali bendu, vključno s Pink Floydi, pa Iron Maidni, pa Muse in tudi starejši klasiki in zadnje čase bolj eksperimentalne stvari, ampak noben bend ni nikoli name pustil takšnega vtisa kot so ga Linkin Park s pesmijo Numb.

Menim da so bili vedno preveč kritizirani, njihove glasbe pa (do sedaj) nihče ni jemal preveč resno kar je predvsem žalostno. Ko ljudje pišejo, "kakšno presenečenje se jim zdi Chesterjev samomor", se nikakor ne morem strinjat. Vsak ki se je kdaj poglobil v besedila je lahko zelo jasno občutil kaj je Chester doživljal skozi vsa obdobja svojega življenja. Večja težava je, da ljudje očitno niso preveč dobro poslušali njihove glasbe in besedil.
AndrejP
# 24.07.2017 ob 20:34
seržinho, tako Queens of the Stone Age kot Nine Inch Nails sta starejši skupini od Linkin Park.
seržinho
# 24.07.2017 ob 20:00
@rooster

Vprašanje je, kaj komu pomeni besedna zveza "zadnja velika ameriška rock skupina". Po velikosti avditorijev v katerih so igrali, je to nedvomno res. Po vplivu, kritiških ocenah in raznolikosti občinstva bi lahko rekli, da so to trenutno še kaki Queens of the Stone Age, Nine Inch Nails, recimo. Pa še kak bend se bi našel, seveda.
smusan
# 25.07.2017 ob 00:26
Se strinjam z Abndbn



Kk so odspilali ta koncert je pa kapa dol! Klanjam se
Moji najboljsi komadi iz tega koncerta so:
- From the inside
- A place for my head in
- One step closer

Bila mi je cast te 2x slisat v zivo. Pocivaj v miru
JohnSmith
# 25.07.2017 ob 10:43
Meni je poslušljivo samo njegovo dretje.
siggi
# 25.07.2017 ob 09:44
O njegovi smrti nebi prevec... skoda je vsakega mladega zivljenja. Ne glede na nacin odhoda.

Kar se vokala tice... tudi meni ima studijsko dober glas, v zivo me pa ni nikoli zares preprical. Je pretanek, ce lahko tako recem. Vokalno s Chrisom sploh nebi smela stati na istem odru :)
Nikec3
# 24.07.2017 ob 20:35
njegov samomor me je res presenetil, glede na to kako navdihujoča in s pozitivnimi čustvi nabita je bila glasba linkin parkov...

Očitno jih nisi nikoli prav zares poslušal...
Miham
# 24.07.2017 ob 23:03
In mimogrede
imel je 5 otrok (+posvojenega) iz 3 zvez

pa gre narediti samomor

v času selfijev in narcisoidnosti sploh ne tako šokantno...
rangerno1
# 24.07.2017 ob 22:59
sssitrap
# 24.07.2017 ob 20:34
njegov samomor me je res presenetil, glede na to kako navdihujoča in s pozitivnimi čustvi nabita je bila glasba linkin parkov...
elektrupunk
# 24.07.2017 ob 20:42
-ok-nikol poslušal LP, berem kakšn halo je zdej okol njegove smrti..razumem , itak so imeli/imajo en kup oboževalcev, ampak zdej me pa zanima, a to kar poje v dani povezavi zgoraj v živo (s Chrisom) je ta famozni vokal? verjetno bo marsikdo zdej užaljen, ampak jst ocenjujem kvaliteto bandov po live nastopih in tisto zgoraj mi res ne diši... še enkrat- se oprvičujem :) lahko pa prpopate kšn njihov top live nastop pa si bom vzel še malo časa za ocenjevanje :p
$$$$$$
# 24.07.2017 ob 14:14
Da bi bila depresija bolezen ki doleti slabega cloveka bi bila to odlicna bolezen.a ponavadi nasankajo dobri,posteni ljudje
Gravesen
# 24.07.2017 ob 12:16
Nikol mi nau jasno zakaj si nekdo želi odvzeti življenje? Naj si raje totalno spremenijo način življenja, zamenjajo identiteto, hobije, gredo za humanitarce, samo ne se ubit in s tem totalno razžalostiti svoje bližnje in prijatelje!
Halooo! CARPE DIEM!
Kazalo