Za Farisom Badwanom je izjemno leto - kritike je navdušil tako z novim albumom svoje matične skupine The Horrors, kot tudi s svojim stranskim projektom Cat's Eyes. Foto: Youtube
Za Farisom Badwanom je izjemno leto - kritike je navdušil tako z novim albumom svoje matične skupine The Horrors, kot tudi s svojim stranskim projektom Cat's Eyes. Foto: Youtube
Wild Beasts, ki jih ne morete zgrešiti z zelo visokim vokalom frontmana, so se uvsrtili na 4. mesto. Foto: Youtube
The Horrors so s Skying na 3. mestu. Foto: Youtube
'Kul' in 'šik' Metronomyju se je zmaga za las izmuznila. Foto: Youtube
Album leta po izboru mnogih kritikov, tudi tistih z NME-ja.

NME veljajo za precej veliko referenco, res pa je, da se bo njihov izbor vedno nagibal v alternativnejšo smer.
Gremo po vrsti od 10. mesta navzgor ...
10. Wu Lyf: Go Tell Fire To The Mountain
Vse je intrigiral potencial enigmatične manchestrske skupine WU LYF, a nihče ni od fantov zares pričakoval tako osupljivega prvenca, kot je bil Go Tell Fire To The Mountain. Razen njih samih – svojo domišljavost so pridno prelili v edinstven album, na katerem se vokali Elleryja Robertsa mešajo s kitarskimi zvoki, v katerih je zajeto bistvo benda.

9. TUnE-YArDs: Whokill
Teatrsko iskren izdelek je drugi album ameriške skupine TUnE-YArDs, ki ji poveljuje Merrill Garbus. Skupina se bo marca ustavila tudi v Ljubljani.

8. Katy B: On A Mission
Lahkoten On A Mission je nabit z zabavnimi pesmimi o nočeh, preživetih v klubih in na plesiščih. Popoln primer za to je single On A Mission. 22-letna novinka iz Londona, Kathleen Brien alias Katy B, je bila za svoje delo ambasadorke novega vala plesne glasbe letos nominirana za prestižno nagrado Mercury.

7. St Vincent: Strange Mercy
Tretji album 29-letne Teksašanke Annie Clark ni le njen najboljši, ampak tudi njen najbolj seduktiven. V Strange Mercy je čutiti vplive bizarnosti, ki je začela udarjati iz britrocka poznih šestdesetih let (Bowie, Beatles), to pa združuje s senzibilnostjo Kurta Vilea in Ariel Pink. Clarkova je postala sirena za inteligent, popolnoma alternativen rock.
6. Arctic Monkeys: Suck It And See
Za NME predstavlja Suck It And See pravo olajšanje, da so se Arctici pomaknili naprej (oziroma nazaj) od precej kompleksnejšega in nerazumljenega Humbuga. Za to priliko so si spremenili tudi imidž in Alex Turner ploščo promovira z rockabillyjsko pričesko in usnjeno jakno. "To je bil njihov najboljši, najpopolnejši album do zdaj, ki dokazuje, da bo Alex Turner nekoč totem britanske glasbe, prav tako visok kot Marr ali McCartney," so zapisali pri NME.

5. Kurt Vile: Smoke Ring For My Halo
Čeprav je posnel že tri albume, nihče ni zares vedel, kdo za vraga je Kurt Vile. Do marca, ko je izšel ta krasno otožen odmerek "epskega folka" (njegove besede) in se vpisal med ameriške klasike, Vila pa postavil za dolgolasega antijunaka generacije "briga me". In, iskreno, res je epsko, da te v manj kot letu dni omenjajo v isti sapi z Bobom Segerjem, Tomom Pettyjem in Bobom Dylanom.

4. Wild Beasts: Smother
Smother, tretji album britanske skupine Wild Beasts, je pravi banket slušne erotike, ob kateri nehote zardevate. In mojstrovina indiepopa, pri kateri lahko iščemo vzporednice s Kate Bush.

3. The Horrors: Skying
Pred Skying se je veliko govorilo, da bi bili The Horrors lahko na robu ustvarjenja mojstrovine. "Skying ni ravno njihova velika mojstrovina – Primary Colours, NME-jev album leta 2009, je dejansko večja umetnija, a tu so ustvarili nekaj večjega – celoten zaprt svet, kjer bi kogar koli drugega, razen petih članov benda, ki bi skušal poseči po nadzoru, naglo po prstih z ravnilom," so zapisali pri NME-ju. Skying za britanske alternativce pomeni tudi naskok na mainstream radie.

2. Metronomy: The English Riviera
Izgubiti proti PJ Harvey niti ne boli toliko. Frontman Joe Mount je lahko ponosen nase, saj, "če je Let England Shake osvojila Svetovni pokal, potem je The English Riviera konica indie Premier Lige". Tretji album štiričlanske britanske skupine je fantastičen prvoosebni pogled na sprejemanje znanih družinskih pasti in otresenje le-teh. Mojstrovina.

1. PJ Harvey: Let England Shake
Še eno v dolgi vrsti priznanj za 10. studijski album britanske alter veteranke Polly Jean Harvey. Na Let England Shake je prikazala resno politično angažiranost v času, ko je svet v eni svojih večjih kriz. Kjer koli ste letos povohali, je bil v zraku vonj po strahu. Zahodnjaki so z vse hujšo recesijo končno okusili lastno smrtnost in Harveyjeva je vse te strahove in grozote modernega sveta izjemno prelila v glasbo.

11. Anna Calvi: Anna Calvi, 12. S.C.U.M.: Again Into Eyes, 13. Suuns: Zeroes QC, 14. The Vaccines: What Did You Expect From The Vaccines?, 15. Wild Flag: Wild Flag, 16. Bombay Bicycle Club: A Different Kind Of Fix, 17. Battles: Gloss Drop, 18. Cat's Eyes: Cat's Eyes, 19. Laura Marling: A Creature I Don’t Know, 20. Radiohead: King of Limbs.

Petdeseterico zaključujeta Jay-Z in Kanye West s svojim skupnim albumom Watch The Throne.