Grace Kelly se je rodila 12. novembra 1929 v Philadelphii Brendanu Kellyju starejšemu in Margaret Majer.

Družina je bila zelo spoštovana v philadelphijski družbi. Oče je bil milijonar in olimpijski zmagovalec v veslanju. Njena strica sta bila znana umetnika; Walter Kelly je bil varietejski umetnik, George Kelly pa je bil znan pisec iger.

Kljub nasprotovanju družine je Grace najprej postala fotomodel, nato pa je zaigrala še v filmih. Leta 1951 je nastopila v svojem prvem filmu Fourteen Hours, stara je bila 22 let. Za film Mogambo je bila nominirana za oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo, a ji je nagrado “izmaknila” Donna Reed za vlogo v filmu From Here to Eternity. Leta 1955 je bila za vlogo v filmu The Country Girl nagrajena z oskarjem za najboljšo žensko glavno vlogo. Tega leta se je zaročila z Bingom Crosbyjem.

Njen zadnji film je bila komedija High Society (1956), nato se je zaradi poroke z monaškim knezom Rainierjem III. umaknila s filmskih platen. Pred poroko naj bi Grace Kelly imela več ljubezenskih zvez, med drugim s Clarkom Gablom, Bingom Crosbyjem, Rayom Millandom, Williamom Holdnom, Olegom Cassinijem in Jeanom-Pierrom Aumontom.

Najpomembnejša razloga za poroko sta bila po Rainierjevem mnenju to, da je katoličanka in da ima lahko otroke. Pred Grace Kelly je bil Rainier v šestletni zvezi s francosko igralko Gisele Pascal, s katero se je razšel zato, ker naj ne bi mogla zanositi. Gisele se je pozneje poročila in imela otroke.

Rainier se je 19. aprila 1956 poročil z Grace Kelly, ki mu je rodila tri otroke - princeso Caroline Louise Marguerite, ki se je rodila 23. januarja 1957; Alberta II. Monaškega, ki je na svet privekal 14. marca 1958, in princeso Stéphanie Marie Elisabeth, rojeno 1. februarja 1965.

Grace Kelly je med vožnjo 13. septembra 1982 doživela srčni napad in dan pozneje v bolnišnici umrla, ne da bi se zavedla. Stara je bila 52 let. Z njo je bila v avtomobilu tudi njena najmlajša hčerka Stephanie, ki je dobila lažje poškodbe. Po nekaterih virih naj bi Stephanie celo vozila in izgubila nadzor nad vozilom, ki naj bi zaradi tega zletelo s ceste. Princesa Grace je pokopana v katedrali svetega Nikolaja v Monte Carlu.

Igrala je v filmih: Fourteen Hours (1951), High Noon (1952), Mogambo (1953), Dial M for Murder (1954), Green Fire (1954), Rear Window (1954), The Country Girl (1954), The Bridges at Toko-Ri (1954), To Catch a Thief (1955), The Swan (1956) in High Society (1956). Bila je prva igralka, katere obraz se je pojavil na poštni znamki.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1543 se je rodil peti jezuitski general Claudius Acquaviva. Pod njegovim vodstvom je ta meniški red dosegel vrh v kulturnem, gospodarskem in političnem pomenu.

Leta 1638 je umrl ameriški teolog John Harvard.

Leta 1712 je umrl italijansko-francoski matematik, astronom in inženir Giovanni Domenico Cassini I.

Leta 1752 je Velika Britanija s svojimi kolonijami sprejela gregorijanski koledar.

Leta 1769 se je v Berlinu rodil pomemben nemški naravoslovec in zemljepisec baron Friedrich Heinrich Alexander von Humboldt. Kot ustanovitelj rastlinske geografije, kar je bilo v središču njegovega zanimanja, je prepotoval vso Srednjo in Južno Ameriko ter gorovji Ural in Altaj. Velja za začetnika moderne geografije in sorodnih ved. Po njem so poimenovali Humboldov tok. Umrl je 6. maja 1859.

Leta 1812 je francoski cesar Napoleon I. Bonaparte s svojimi vojaškimi silami vstopil v Moskvo, ki pa so jo Rusi pri svojem umiku požgali in mu tako onemogočili prezimitev vojske in njeno oskrbo.

Leta 1847 se je rodil ruski elektrotehnik in izumitelj Pavel Nikolajevič Jabločkov.

Leta 1849 se je rodil ruski filozof Ivan Petrovič Pavlov. Odločil se je za študij teologije, ki pa ga je zaradi Darwinovega dela Izvor naravnih vrst zamenjal za študij pri Mendelejevu na petrograjski univerzi.

Zanimal se je za fiziologijo prebave in izdelal teorijo o živčnih mehanizmih. Za delo je bil leta 1904 nagrajen s profesuro na akademiji in z Nobelovo nagrado. Pozneje je dokazal reagiranje pri pogojnih in nepogojnih refleksih in jih strnil v teoriji, da je dober del učenja in razvoja vedenja posledica vseh vrst pogojnih refleksov, nabranih v življenju.

Leta 1852 je umrl angleški vojskovodja in državnik, feldmaršal, vojvoda Arthur Wellesley Welington, ki se je proslavil v vojnah proti francoskemu cesarju Napoleonu I. Bonaparteju. Wellington je Veliko Britanijo zastopal na dunajskem kongresu, v letih od 1828 do 1846 pa je bil večkrat minister in predsednik britanske vlade.

Leta 1916 se je začela sedma soška ofenziva, ki se je končala 16. septembra istega leta.

Leta 1916 je umrl francoski fizik in filozof Pierre Maurice Marie Duhem.

Leta 1917 je Rusija postala republika.

Leta 1926 je umrl dansko-irski astronom John Dreyer.

Leta 1930 so na nemških volitvah postali nacisti druga najmočnejša stranka.

Leta 1937 je v Pragi umrl ustanovitelj in prvi predsednik po prvi svetovni vojni nastale Češkoslovaške republike Tomaž Garrique Masaryk. Rodil se je 7. marca 1850 v Hodoninu na Moravskem. Bil je vodja češkega nacionalnega gibanja in je leta 1914 emigriral, v Londonu je bil predsednik češkega narodnega sveta. Z Edvardom Benešem si je prizadeval za ustanovitev nacionalne države in leta 1918 postal predsednik Češkoslovaške republike, s tega položaja je odstopil novembra 1935.

Leta 1940 so Nemci začeli letalske napade na srednjeangleška mesta.

Leta 1943 je avstralsko-ameriška vojska osvobodila Salamauo na Novi Gvineji.

Leta 1943 je Rdeča armada osvobodila Novorosisk.

Leta 1959 je sovjetsko vesoljsko plovilo Luna 2 kot prvi človeški izdelek te vrste treščila na Luno. Sonda se je raztreščila na vzhodnem delu Morja jasnosti (Mare Serenitatis), kakih 435 km od vidnega središča Lune. Senzorji so zaznali, da Luno obkroža magnetno polje ali radiacijski pasovi. Nosila je tudi kovinsko ploščo s komunističnim simbolom - srp in kladivo.

Leta 1960 so na sestanku predstavnikov držav izvoznic nafte v Bagdadu sprejeli odločitev o ustanovitvi Opeca, ki ima sedež na Dunaju in ga sestavlja 12 držav članic.

Leta 1970 je umrl nemški filozof Rudolf Carnap.

Leta 1974 je bila odprta avtocesta med Ljubljano in Postojno.

Leta 1976 je umrl knez Pavel Karadžordžević, regent Kraljevine Jugoslavije.

Leta 1997 je v indijski rafineriji v Visakhapatamu na jugu države izbruhnil velik požar. Umrlo je 56 ljudi.

Leta 1997 je v iztirjenju vlaka, ko je pet vagonov ekspresnega vlaka zgrmelo z mostu v reko, v osrednji Indiji umrlo 81 ljudi.