Martin Luter - slavni reformator. Foto:
Martin Luter - slavni reformator. Foto:
Doževa palača v Benetkah
Benetke so se leta 1358 odrekle delu ozemlja ob Jadranskem morju. Foto: RTV SLO
Alessandro Giuseppe Anastasio Volta
Po njem se imenuje enota za električno napetost.
Enzo Ferrari
Njegov priimek je sinonim za živo rdeče športne jeklene zapeljivce.
Deveti planet našega osončja - Pluton
"Po nesreči" ga je odkril Clyde William Tombaugh.
Julius Robert Openheimer
Velikokrat so ga imenovali za očeta jedrske bombe.
Lov na lisice
Leta 2005 so lov prepovedali v Veliki Britaniji. Foto: EPA

Njegovi nauki, izraženi v 95 tezah, ki jih je 31. oktobra 1517 nabil na vrata wittenberške cerkve, so navdahnili reformacijo in nastanek skupin luterancev, protestantov ter drugih. Njegov poziv Cerkvi, naj se vrne k nauku Svetega pisma, je bil za vzrok številne nove običaje.

Lutrovo neomajno nasprotovanje Katoliški cerkvi je privedlo do izobčenja in proglasitve za krivoverca. Njegov volilni knez Friderik Modri ga je zaščitil tako, da ga je skril na svojem gradu Wartburg. Tam je Luter dokončal svoj prevod Svetega pisma v nemščino.

Ta prevod je pripomogel k razvoju enotne različice nemškega jezika in prevajalstvu dodal nekatera nova načela. Njegove himne so znova spodbodle razvoj petja v krščanstvu. V nekaterih krščanskih ločinah njegova poroka s Katharino von Bora 13. junija 1525 predstavlja začetek običaja poročanja duhovnikov.

V Katoliški cerkvi ga je najbolj motilo prodajanje odpustkov. Zavzemal se je, da bi verniki sami prebirali Sveto pismo, in trdil, da človek ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 999 je umrl papež Gregor V.

Leta 1229 je v šesti križarski vojni svetorimskocesarski cesar Frederick II. podpisal desetletno premirje z Al Kamilom in si znova pridobil Jeruzalem, Nazaret ter Betlehem brez pomoči vojske in papeža.

Leta 1294 je umrl mongolsko-kitajski cesar Kublaj Kan.

Leta 1358 so se z zadrskim mirom Benetke odrekle ozemlju ob Jadranskem morju od sredine Kvarnerja do meje z Dračem.

Leta 1478 so clarenškega vojvodo Georgea, brata angleških kraljev Edvarda IV. in Richarda III., obsodili izdaje brata Edvarda IV. in ga v londonskem Towru usmrtili.

Leta 1516 se je rodila angleška kraljica Marija I.

Leta 1519 je Hernan Cortes odplul proti Mehiki.

Leta 1685 so Francozi v zalivu Matagorda ustanovili trdnjavo St. Louis in si ustvarili temelje za poznejšo trditev, da Teksas pripada njim.

Leta 1743 je umrla zadnja potomka družine Medici, Anna Maria Luisa de' Medici.

Leta 1745 se je v Comu rodil italijanski grof in fizik Alessandro Giuseppe Anastasio Volta.

Leta 1797 se je Trinidad predal angleški floti, ki jo je vodil sir Ralph Abercromby.

Leta 1836 se je rodil indijski filozof in reformator Ramakrišna. Že pred Gandijem se je zavzemal za odpravo kast in versko strpnost; obsojal je vsako vrsto nasilja.

Leta 1838 se je na Moravskem rodil nemški fizik in filozof Ernst Mach. Odkril je valovno čelo, ki nastopi pri gibanju teles z nadzvočno hitrostjo (Machovo valovno čelo).

Leta 1861 je kralj Victor Emmanuel II. Piemontski, Savojski in Sardinski prevzel naziv kralja Italije.

Leta 1890 je v Istri umrl avstro-ogrski državnik, grof Gyula Andrassy. Zavzemal se je za samostojnost Ogrske, ob nastanku dvojne monarhije pa je postal prvi ogrski ministrski predsednik.

Leta 1898 se je rodil italijanski izdelovalec avtomobilov Enzo Anselmo Ferrari, ustanovitelj dirkalnega moštva Scuderia Ferrari Grand Prix.

Še bolj je znan kot ustanovitelj tovarne Ferrari. Rojen je bil v Emiliji - Romanji, odraščal pa je v Modeni. Ni imel možnosti, da bi si pridobil veliko izobrazbe, že od malih nog pa je imel strast do tekmovanja z avtomobili.

Leta 1903 se je rodil predsednik Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni.

Leta 1911 je 23-letni francoski pilot Henri Pecquet s svojim dvokrilcem med indijskima mestoma Alahabad in Naini prvič v zgodovini prepeljal zračno pošto.

Leta 1913 je bil Raymond Poincare izvoljen za predsednika Francije.

Leta 1914 se je rodil ameriški general slovenskega rodu Ferdinand Chesarek.

Leta 1921 sta Poljska in Francija podpisali pakt o sodelovanju.

Leta 1930 je med proučevanjem fotografij, ki jih je posnel januarja istega leta, Clyde William Tombaugh odkril planet Pluton.

Leta 1930 je Elm Farm Ollie postala prva krava, ki je letela v letalu, in hkrati tudi prva krava, ki so jo na letalu pomolzli.

Leta 1942 se je japonska vojska izkrcala na Baliju.

Leta 1943 so partizani napadli kartuzijo Pleterje, ki je postala močna sovražnikova postojanka. V napadu so sodelovale Cankarjeva brigada, hrvaška 13. proletarska brigada in udarni brigadi Toneta Tomšiča in Matije Gubca.

Leta 1943 je Joseph Goebbels pozval k totalni vojni.

Leta 1947 se je rodila nizozemska princesa Christina.

Leta 1965 je Gambija postala od Velike Britanije neodvisna država.

Leta 1967 je v Princetownu umrl ameriški jedrski fizik Julius Robert Oppenheimer, ki je vodil izdelavo prve jedrske bombe v Los Alamosu leta 1943.

Leta 1977 so s pomočjo boeinga 747, na katerem je bilo postavljeno plovilo Enterprise, to prvič izstrelili.

Leta 1983 je 13 ljudi umrlo v ropu v Seattlu, en človek pa je bil huje poškodovan. Ta rop velja za največji pokol med krajo v ameriški zgodovini.

Leta 1998 so policisti v Nevadi aretirali dva belopolta napadalca, ki sta na newyorško podzemno železnico podtaknila biološko orožje.

Leta 2003 je na podzemni železnici Daegu v Južni Koreji zaradi požara umrlo skoraj 200 ljudi.

Leta 2003 je umrl izraelski vodja Mosada Iser Harel.

Leta 2004 je v nesreči v Iranu umrlo do 295 ljudi, od tega skoraj 200 reševalcev. Nesreča se je zgodila, ko se je vlak, ki je prevažal žveplo, bencin in gnojila, iztiril. Vlak je zajel ogenj, zaradi katerega je eksplodiral.

Leta 2005 je Velika Britanija prepovedala lov na lisice in zajce. Hkrati je prepovedala tudi vsakršne druge športne dejavnosti, ki bi bile krive za pomor divjih sesalcev.