Michael Faraday se je rodil na današnji dan leta 1791. Foto:
Michael Faraday se je rodil na današnji dan leta 1791. Foto:
Johann Agricola
Na današnji dan je umrl Johann Agricola.
Sadam Husein
Husein je na današnji dan začel invazijo na iransko pokrajino Kuzestan. Foto: EPA
Rainbow Warrior
Ladjo Rainbow Warrior so potopili francoski tajni agenti. Foto: EPA
Kumranski zvitki
Zbirka pergamentov obsega okrog 850 dokumentov.
Kumranske zvitke so odkrili v enajstih jamah v okolici doline Kumran.
Hrvaška policija je leta 2004 zadržala 12 slovenskih državljanov, tudi Janeza Podobnika. Foto: RTV SLO

Začel je delati kot knjigovez, nato pa je postal pomočnik Humphryja Davyja na angleškem Kraljevem inštitutu in ga nazadnje tudi nasledil kot direktor inštituta. Navduševal se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Uporabil je Ørstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice. Faraday je poskušal ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok.

Svoja odkritja o elektromagnetni indukciji je objavil leta 1831. Istega leta je naredil tudi prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh zakonih o elektrolizi, ki se danes imenujeta po njem in ki ju je objavil leta 1834, je opisal, kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino.

Odkril je tudi kemijsko spojino benzen, diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi) in vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo. Prvi je poskusil pojasniti delovanje magnetne sile s pomočjo magnetnega polja, ki nastane okrog magneta. Zasnova polja se je kmalu izkazala kot zelo uporabna v fiziki, zlasti pri razlagi gravitacijskih in elektromagnetnih pojavov. Po njem se imenuje merska enota za električno kapaciteto - farad. Umrl je 25. avgusta 1867 v Hampton Coutu v bližini Londona.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1566 je umrl nemški teolog Johann Agricola.

Leta 1609 so bili iz Španije izgnani krščeni muslimani.

Leta 1829 se je rodil vietnamski cesar Ngujen Phuoc Hoang Nham - Tu Duc.

Leta 1862 je ameriški predsednik Abraham Lincoln izdal proklamacijo, da so vsi sužnji v južnih državah ZDA svobodni.

Leta 1882 se je rodil nemški feldmaršal Wilhelm Keitel.

Leta 1914 je nemška podmornica U-9 pred nizozemsko obalo v eni uri potopila tri britanske križarke. Na ta način je za nekaj časa prevzela vodstvo v bojih pod vodo. V potopih je življenje izgubilo 1.400 ljudi.

Leta 1920 se je rodil ameriški politični znanstvenik William Harrison Riker.

Leta 1940 se je v Hanoju začela Francosko-japonska konvencija.

Leta 1947 je bil v Szklarski Porebi na Poljskem ustanovljen Informacijski biro komunističnih partij Kominform, krajše Imformbiro. Zasedanja so se udeležili delegati iz Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Poljske, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Francije in Italije. Beograd je postal sedež organizacije.

Leta 1949 je bil po insceniranem procesu zaradi titoizma usmrčen madžarski zunanji minister Lazslo Rajk.

Leta 1957 je umrl japonski admiral Tojoda Soemu.

Leta 1960 je afriška država Mali razglasila neodvisnost. V 19. stoletju so si jo podredili Francozi, postala je del francoske Zahodne Afrike. Leta 1946 je postala čezmorski teritorij Francoski Sudan. Senegal in Francoski Sudan sta ustanovila Federacijo Mali, ki je nato postala neodvisna država.

Leta 1961 je ameriški Kongres potrdil ustanovitev mirovnih enot.

Leta 1969 je Kitajska sporočila, da je izvedla svoj prvi jedrski poskus pod zemljo.

Leta 1980 je iraški voditelj Sadam Husein začel invazijo na iransko pokrajino Kuzestan. Leta 1982 je Irak prostovoljno privolil v umik, a je temu nasprotoval iranski voditelj, Ajatola Homeini. Premirje je bilo sklenjeno šele leta 1988. Osemletna vojna med državama se je začela zaradi vode, saj so Iračani želeli vzpostaviti kontrolo nad strateško izredno pomembno delto Šat-el-Arab pri vhodu v Perzijski zaliv.

Leta 1985 je francoski premier Laurent Fabis priznal, da so francoski tajni agenti na Novi Zelandiji potopili Greenpeaceovo ladjo Rainbow Warrior. Agenti so delali po povelju vlade. Privrženci mirovniške organizacije Greenpeace so namreč ostro protestirali proti francoskim jedrskim poskusom v južnem Pacifiku.

Leta 1991 so bili Kumranski zvitki iz okolice Mrtvega morja prvič dostopni širši javnosti. Na ogled so bili v knjižnici Huntington v San Marinu, Kalifornija. Zbirka pergamentov obsega okrog 850 dokumentov, vključno s teksti iz Stare zaveze.

Zvitke so našli med letoma 1947 in 1956 v enajstih jamah v okolici vadija Kumran, v bližini ruševin starodavne naselbine Kirbet Kumran na severozahodni obali Mrtvega morja.

Zvitki so napisani v aramejski in grški pisavi ter v hebrejščini, nastali pa so med drugim stoletjem pred našim štetjem in prvim stoletjem našega štetja. Sami zvitki so pomembni zato, ker so dejansko edini judovski dokumenti iz Biblije, ki so bili napisani v tem času in so dokaz, ki nam lahko veliko pove o političnem in verskem življenju v tem času. Najmanj eden od dokumentov je nastal v letih 21 pr. n. št. do 61 n. št.

Podobne zapise so našli v bližnjih nahajališčih, med drugim tudi v trdnjavi Masada. Nekaj dokumentov je bilo napisanih na papirus, večina pa jih je bila napisanih na živalski koži. Okrog 30 odstotkov zapisov je iz hebrejske Biblije - iz vseh knjig, manjka le knjiga o Ester.

25 odstotkov predstavljajo tradicionalna judovska religiozna besedila, ki jih ni v predpisani hebrejski Bibliji. Med njimi sta tudi Enochova knjiga in Levijev testament. 30 odstotkov najdenih spisov predstavljajo komentarji Biblije in drugi teksti, povezani z verovanjem, pravili in pogojih o članstvu judovske sekte, ki je živela na območju Kumrana. Drugih 15 odstotkov je za zdaj še neidentificiranih.

Obstaja več hipotez, kdo je napisal dokumente. Po eni teoriji naj bi jih napisali in skrili na kumranskem območju živeči Eseni. Po eni teoriji, ki jo je leta 1963 postavil Karl Heinrich Rengstorf iz univerze v Münstru, pa naj bi zvitki izvirali iz judovskega templja v Jeruzalemu. To teorijo je večina znanstvenikov zavrgla, rekoč, da so bili zvitki napisani v Kumranu in ne le prenešeni.

Neka druga teorija pravi, da so le del zarote in naj bi jih napisali nezemljani. Zagovorniki te teorije se sklicujejo na pisanje o Nefilimih, ki naj bi bila izumrla rasa velikanov. Po drugi strani pa tudi menijo, da obstajajo dokazi v Bibliji o nezemljanih. Prve zapise je našel beduinski pastir Mohamed Ahmed El Hamed, ki so ga klicali volk, nekje okrog leta 1947, medtem ko je iskal izgubljene ovce. Leta 1949 so znanstveniki odkrili jamo, kjer je bil najden prvi zvitek in začeli izkopavanje.

Leta 1996 je Avstralec Bob Dent postal prvi človek, na katerem so izvedli evtanazijo. Pri usmrtitvi je Dentu pomagalo medicinsko osebje, ki je evtanazijo (smrt iz usmiljenja) izvedlo na osnovi zakona o evtanaziji. Dent je imel neozdravljivega raka.

Leta 2004 je prišlo do incidenta na slovenski strani reke Dragonje, pri katerem je hrvaška policija zadržala 12 slovenskih državljanov, med njimi je bil tudi prvak SLS-a Janez Podobnik, ki je bil v incidentu poškodovan. Vse slovenske državljane je hrvaška policija prepeljala na policijsko postajo in jih priprla, sodnik pa jim je naložil plačilo kazni.