Kupalo je star praznik, ki je znan večini kultur na svetu, saj je povezan z letnim cikom.
Na ta dan v mnogih slovanskih povedkah kačji kralj zbere vse kače. Prav tako se v povedkah kaže kupalski čas kot vrhunec dozorevanja rastlin, saj imajo na ta dan največjo moč. V slovenski folklori se s tem dnevom povezuje mitološki lik Kresnika, ki se v povedkah bojuje s Kačjo kraljico.

Na kupalo so bili znani tudi obhodi deklet, ki so pele od hiše do hiše kresne pesmi.

Skakanje čez ogenj
Med Slovani je praznik znan tudi kot Ivan Kupala, ta večer zaznamujejo kresovi, ki so jih prižigali na vrhu hribov, v Kijevu pa so se zabavali tudi tako, da so jih preskakovali, saj verjamejo, da jih bo to obvarovalo pred boleznimi in nesrečo.

Beseda kupalo ima sicer več poskusov etimologije - ena od razlag je tudi "kopati se", ker je kopanje v reki bilo vedno del kupalskih obredov, voda pa prav tako simbolizira očiščenje.