Približno 4.850 imen naselij je unikatnih, druga se ponovijo vsaj dvakrat.

Po površini je najmanjše slovensko naselje Kerinov Grm, kjer sta na začetku letošnjega leta na štirih hektarjih površine živela 202 prebivalca. Površina tega naselja je manjša od tiste, ki jo obdeluje povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo.

Po površini in po številu prebivalcev je največje naselje Ljubljana. V prestolnici je na 164 kvadratnih kilometrih ob začetku leta živelo skoraj 280.000 prebivalcev ali 1.700 na kvadratni kilometer.

59 naselij je bilo ob začetku leta neposeljenih, v treh najredkeje naseljenih pa je živel samo en prebivalec. To so Hrib pri Koprivniku, Javornik in Koče.

Kot so še zapisali na statističnem uradu, so imena slovenskih naselij in ulic pestra, raznovrstna in zelo zanimiva. Odsevajo naravno, kulturno, jezikovno, versko, gospodarsko in politično dediščino. In čeprav se za imena, kot so Borovnica, Robidnica, Češnjice, Višnje, Maline, Slivice, Smokvica, zdi, da kar sama pripovedujejo, kako so nastala in kaj pomenijo, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen razkriva, da naselje Borovnica nima imena po borovnicah in naselje Maline nima imena po malinah.