Blair in druščina tako ne smeta več brezplačno prenočevati na britanskih veleposlaništvih, prav tako tudi ne smejo izkoriščati diplomatov za opravljanje njihovih zasebnih opravkov, poroča Telegraph.

Zunanje ministrstvo pravi, da hoče s tem preprečiti "neprimerno uporabo" vladnega osebja in sredstev ter razbliniti v tujini vtis, da taki posamezniki predstavljajo britansko vlado.
Nekdanji ministri in premieri bodo tako lahko veleposlaništva in tamkajšnje osebje uporabili zgolj, če se bodo v tujini mudili poslovno, za kar bodo morali zaprositi prek uradnih kanalov, da bi se izognili morebitni protekciji.

Odločitev je bila sprejeta v času, ko je prišlo na dan, da je Blair večkrat brezplačno (beri: na račun davkoplačevalcev) prenočeval po britanskih veleposlaništvih. Istočasno pa je 62-letni Blair po sestopu z mesta premierja leta 2007 s svojimi posli in predavanji zaslužil več milijonov funtov in jih ima pod palcem kar 60 milijonov.
Blair je leta 2010 tako dvakrat prenočeval v rezidenci britanskega veleposlanika v Washingtonu, med letoma 2008 in 2011 pa je sedemkrat bival v rezidenci veleposlanika v Parizu. Ob vsakem obisku je Blaira spremljala do šestčlanska ekipa, vključno z osebnimi varnostniki, pri čemer so imeli zastonj prenočišče tudi oni. Blair je brezplačno veleposlaniško posteljo izkoristil tudi v Manili - mimogrede, na Filipinih se je v tistem času mudil zaradi dveh govorov, za katera je pospravil v žep skoraj 400.000 funtov.

Plačan obisk za zasebne posle
Davkoplačevalci so Blairu pred leti plačali tudi bivanje na britanskem veleposlaništvu v Tripolisu, kjer se je Blair leta 2009 sešel s takratnim libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem zaradi zasebnega posla. "Če bi lahko bivali v rezidenci, vem, da bi bil TB res hvaležen (kot tudi mi)," je zapisala v pismu veleposlaniku Vincentu Feanu Blairova organizatorka dogodkov Victoria Gould.

Blair je v tujini v teh zadnjih letih tudi mirno izkoriščal vladne vire in podatke - tako je denimo prosil veleposlaništva za poročila o državah, kot so Kanada, Albanija in Makedonija, pri zasebnih potovanjih na Kitajsko pa si je pomagal z vladnimi dokumenti in diplomatskimi depešami.

Blair sicer še zdaleč ni edini, ki je izkoriščal usluge veleposlanikov - Jack Straw, Blairov zunanji minister, je leta 2011 kot običajni poslanec prosil britanskega veleposlanika v Ukrajini, naj mu v imenu neke stranke priskrbi srečanja s premierjem, kmetijskim ministrom in predsednikom parlamenta. Ta stranka, podjetje ED&F Man, ki si je prizadevalo za spremembe v zakonodaji glede pridelave sladkorja, je Strawu plačevala okoli 60.000 funtov letno. Podobnih primerov naj bi bilo kar nekaj, a je britanska vlada na poslansko vprašanje predložila zgolj seznam 20 držav.

Po novem pravilniku bo veljala splošna prepoved brezplačnega nameščanja nekdanjih ministrov po uradnih rezidencah ali organiziranja srečanj zanje.