"Flavnoidi, antioksidanti, ki jih je mogoče najti v kakavu, zelenem čaju, rdečem vinu ali nekaterih vrstah sadja, očitno upočasnjujejo ali celo povratno vplivajo na zmanjšanje spoznavnih sposobnosti, kar se dogaja s staranjem," je v reviji zapisal profesor Franz Messerli z univerze Columbia.

"Ker bi lahko uživanje čokolade hipotetično vplivalo na izboljšanje spoznavnih sposobnosti, ne samo pri posameznikih, ampak pri celotni populaciji, sem se vprašal, ali je kakšna povezava med količino pojedene čokolade na državo in spoznavnimi funkcijami populacije te države," je zapisal Messerli.

In rezultati so bili presenetljivi: obstaja namreč tesna in pomembna linearna povezava med količino pojedene čokolade na prebivalca in številom Nobelovih nagrajencev na deset milijonov oseb v skupno 23 državah. In ne preseneča, da so se na vrhu obeh lestvic znašli Švicarji, na sredini seznama so ZDA, Francija in Nemčija, na dnu pa Kitajska, Japonska in Brazilija.

A tudi tukaj se je našla izjema, ki potrjuje pravilo: Švedi, ki na leto pojedo 6,4 kilograma čokolade na prebivalca. Glede na njihovo porabo čokolade "bi pričakovali, da bi imeli 14 Nobelovih nagrajencev, a jih imajo 32".

Razlaga je, da ima odbor za Nobelove nagrade iz Stockholma "svojevrstne domoljubne predsodke, ko izbira med kandidati za nagrade" ali pa so Švedi "še posebej dojemljivi za pozitivne učinke čokolade in tako že najmanjša količina zaužite čokolade izboljša njihovo znanje", je še oznanil Messerli, ki je v svoji raziskavi uporabljal statistične podatke več proizvajalcev čokolade.

Hkrati je znanstvenik opozoril, da so te ugotovitve zgolj hipotetične in jih bo treba preizkusiti v prihodnjih podrobnih raziskavah.