To je najmanjša razpoka, skozi katero je kdor koli poletel, zatrjuje Emanuele. Foto: YouTube
To je najmanjša razpoka, skozi katero je kdor koli poletel, zatrjuje Emanuele. Foto: YouTube
Uli Emanuele, Lauterbrunnen
Uli Emanuele je priznal, da se mu je razpoka pred tremi leti, ko jo je odkril, zdela nemogoča za polet skoznjo. Foto: YouTube

Emanuele je namreč poletel skozi špranjo v skalnatem gorovju, široko le dobra dva metra. Italijan je o senzacionalnem base skoku sanjal že več let in je vneto iskal primerno lokacijo zanj, nazadnje pa jo je le našel v Švici. Ko je zagledal razpoko v gori nad Lauterbrunnenom, se je odločil, da jo bo poskušal osvojiti.

Videoposnetek svojega podviga, ki ga je objavil na YouTubu, razkriva, da je dan prej to že poskusil, vendar ga je odneslo mimo skale, zato se je odločil, da bo tokrat poskusil z druge strani gore nad njo. Oblekel si je t. i. wingsuit (leteči veverici podoben kombinezon, s katerim se človek najbolj približa ptičjemu letu) in se pognal v globino, v tem poskusu pa mu je uspelo.

Novinarjem je pozneje razkril, da je posnetek nastal septembra 2014, razpoko pa je odkril tri leta prej. "Takrat se mi je zdelo nemogoče poleteti skoznjo. Po treh letih trdega treninga pa sem bil končno pripravljen. To je najmanjša razpoka, skozi katero je kdor koli poletel," je zatrdil in dodal, da je skoznjo sicer poletel kar štirikrat.

Svet base jumpinga, ekstremnega tipa padalstva, je v javnosti nazadnje odmeval konec maja, ko je umrl 43-letni Američan Dean Potter, ki je tam veljal za legendo. Bil je prvi, ki je z Eigerja v Švici poletel šest kilometrov in pol le s pomočjo wingsuita, National Geographic mu je leta 2009 podelil naziv avanturista leta.

Za napake praktično nič prostora
Kaj točno so BASE skoki? Gre za kratico, izpeljano iz nepremičnih objektov, s katerih padalci skačejo - stavba (building), stolp (antenna), most/obok (span) in pečina oz. druga naravna formacija (Earth). Pri tem so opremljeni z varnostnim padalom, a če padalo odpreš prehitro, ko še ne razviješ zadostne hitrosti in aerodinamične lege telesa, je velika verjetnost, da ne bo delovalo optimalno.

Ker pa base padalci skačejo z manjših višin (po večini do 600 metrov) kot tisti z letala, je prostora za napake in manevriranje zelo malo. Ker pogosto skačejo v soteskah, še toliko manj - ponesrečen skok in končaš v skali.

V nasprotju s klasičnimi skoki s padalom, ko polet traja nekaj minut, gre pri base skokih le za okoli 20 sekund ali manj, občutke pa base skakalci opisujejo kot mešanico smrtnega strahu in čiste evforije. Vsi, ki se ukvarjajo z base skoki, se dobro zavedajo, kako blizu smrti so.