Direktor NIJZ-ja je na seji predstavil podatke o zaposlovanju v letošnjem letu, ki kažejo, da se je na NIJZ-ju število zaposlenih za polni delovni čas, ki se financirajo iz javnih sredstev, zmanjšalo za 2,11 odstotka. Foto: MMC RTV SLO
Direktor NIJZ-ja je na seji predstavil podatke o zaposlovanju v letošnjem letu, ki kažejo, da se je na NIJZ-ju število zaposlenih za polni delovni čas, ki se financirajo iz javnih sredstev, zmanjšalo za 2,11 odstotka. Foto: MMC RTV SLO

Svetniki, ki so obravnavali podatke o poslovanju NIJZ-ja in medijske očitke o domnevnih nepravilnostih, so podali tudi pobudo ministrstvu za zdravje, da pozove pristojne inšpekcijske službe, naj preverijo pravilnost sklenjenih pogodb o zaposlitvah in izplačanih dodatkih za leti 2013 in 2014.

Eržen je na seji predstavil tudi podatke o zaposlovanju v letošnjem letu - ti kažejo, da se je na NIJZ-ju število zaposlenih za polni delovni čas, ki se financirajo iz javnih sredstev, zmanjšalo za 2,11 odstotka. Druge letošnje zaposlitve pa so bile zaposlitve za določen čas - nadomeščanje sodelavk na porodniškem dopustu, zaposlitev pripravnikov in specializantov, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter zaposlitve pri različnih domačih in evropskih projektih.

Direktor je ob tem predstavil tudi razloge za sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb. Pojasnil je, da se te sklepajo le v okviru različnih projektov, pri katerih so namenska sredstva za to vnaprej zagotovljena.

Sklepajo pa se le z zunanjimi sodelavci in partnerji s specifičnimi znanji in izkušnjami, kot na primer v programu Svit s kolonoskopisti, histopatologi, gastroenterologi, na področju preventivne srčno-žilnih bolezni pa z odgovornimi za regijsko koordinacijo, z izvajalci različnih delavnic za spremembo življenjskega sloga in izobraževanje v okviru referenčnih ambulant.

Kljub varčevanju 355.000 evrov za dodatke
Eržen je spregovoril tudi o dodatkih, pri čemer je pojasnil, da dodatki za nadurno delo, pripravljenost in povečan obseg dela znašajo skupaj le 2,55 odstotka celotne mase plač na NIJZ-ju.

Kot je konec novembra poročala Televizija Slovenija, so na NIJZ-ju kljub vsesplošnemu varčevanju od začetka leta do oktobra samo za dodatke k plačam porabili 355.000 evrov.

Po navedbah televizije so zaposlenim na inštitutu omogočili napredovanje tudi v obdobju, ko so bila ta v javnem sektorju zamrznjena, poleg 400 zaposlenih pa ima inštitut sklenjenih več kot 240 avtorskih in podjemnih pogodb. Inštitut naj bi obiskali tudi kriminalisti.