Zdravje

Poudarki

  • Svetovni dan duševnega zdravja vsako leto zaznamujemo 10. oktobra.
  • Letošnji svetovni dan duševnega zdravja je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 30 glasov Ocenite to novico!
Stres, delovno mesto
Po podatkih NIJZ-ja se na delovnem mestu z duševnimi težavami spopada vsak peti zaposleni. Dolgotrajen stres, delovna obremenitev, slabi delovni pogoji, negotova zaposlitev so le nekateri izmed vzrokov, ki lahko vodijo ne le do težav v duševnem zdravju, ampak tudi v izgorelost. Foto: Pixabay
       Če opazimo, da je sodelavec pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča, da je pozabljiv, da dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da nima dovolj interesa za delo in druženje s sodelavci oziroma ga je izgubil ipd., potem lahko pristopimo k njemu in izrazimo skrb za njegovo počutje.       
 Maja Bajt, NIJZ
Delovno mesto, sodelavci
Dobnik poudarja pomembnost podpornega okolja, saj lahko sodelavci kolegu v težavah, če do njega pristopijo na pravilen način in brez predsodkov, pomagajo rešiti marsikatero težavo, ali pa ga s pogovorom spodbudijo, da poišče strokovno pomoč. Foto: Pixabay
false
Izgorelosti ne smemo mešati z delovno izčrpanostjo, ta je normalna posledica čezmernega dela, odpravimo pa jo lahko s počitkom. Pri izgorelosti pa zgolj počitek težav ne bo rešil. Foto: Pixabay

Dodaj v

Duševno zdravje na delovnem mestu: Ljudje nismo stroji, vsak kdaj potrebuje pomoč

Svetovni dan duševnega zdravja
10. oktober 2017 ob 19:51
Ljubljana - MMC RTV SLO

Približno četrtina zaposlenih po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje stres doživlja pogosto ali vsakodnevno, zaposleni kot najpogostejši razlog za stres navajajo obremenitve na delovnem mestu, vse več pa je tudi tistih, ki doživljajo stres zaradi slabih odnosov s sodelavci.

Delo je eno najpomembnejših področij posameznikovega življenja, in to ne zgolj zato, ker na delovnem mestu preživimo vse več svojega časa, ampak tudi zato, ker daje človeku občutek vrednosti, določa njegov status v družbi, s pomočjo dela pa si lahko gradimo tudi pozitivno samopodobo. A številni se zavedamo, da ima lahko delo na posameznika tudi negativen vpliv. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se to zgodi predvsem v primerih, če delavec nima nadzora nad delovno obremenitvijo, ni vključen v sprejemanje odločitev, dela v slabih pogojih, ima negotovo zaposlitev, slabe odnose z drugimi zaposlenimi in pomanjkanje podpore sodelavcev ter nadrejenih.

Čeprav se morda na prvi pogled ne zdi, so duševne težave na delovnem mestu precej pogost pojav. Po podatkih NIJZ-ja se na delovnem mestu z duševnimi težavami spopada vsak peti zaposleni. "Podatki iz zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog (2016) kažejo, da se približno pet odstotkov odraslih med 25. in 64. letom starosti vsak dan počuti pod stresom, dobra petina (21 odstotkov) pa jih stres čuti pogosto. Kot najpogostejši razlog za stres vprašani navajajo obremenitve na delovnem mestu, probleme v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost," vzroke za stres niza Helena Jeriček Klanšček z NIJZ-ja.

Na inštitutu so sicer ugotovili, da se delež tistih, ki doživljajo vsakodnevni stres, v zadnjih letih ni bistveno spremenil, se je pa leta 2016 v primerjavi z letom 2012 precej povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci.

Kako pomagati sodelavcu?
Kljub vse večji ozaveščenosti pa duševne težave zaposlenih pogosto še naprej ostajajo skrite, saj njihovo prepoznavanje ni vedno lahko. "Delodajalci niso opremljeni za prepoznavanje težav in stisk svojih zaposlenih, pogosto pa zaposleni tovrstne težave tako dobro skrivajo, da jih je težko prepoznati. O takšnih stiskah je namreč izredno težko govoriti, saj duševne težave še vedno spremlja stigma," je za MMC povedal Bogdan Dobnik, predsednik nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara.

A čeprav je težave v duševnem zdravju težko prepoznati, to ni nemogoče. Obstaja kar nekaj znakov, ki nam lahko razkrijejo, da s sodelavcem morda ni vse v redu. "Če opazimo, da je sodelavec pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča, da je pozabljiv, da dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da nima dovolj interesa za delo in druženje s sodelavci oziroma ga je izgubil ipd., potem lahko pristopimo k njemu in izrazimo skrb za njegovo počutje," je povedala Maja Bajt z NIJZ-ja.

In ravno dobri odnosi s sodelavci lahko pomagajo marsikomu. "Podporno okolje je izredno pomembno, če so sodelavci človeku v stiski pripravljeni priskočiti na pomoč, mu lahko olajšajo oziroma pomagajo prebroditi marsikatero krizo, morda pa ga tudi spodbudijo, da poišče strokovno pomoč," je o vlogi sodelavcev spregovoril Dobnik. Ob tem je spomnil, da iskanje pomoči ni znak slabosti: "Ljudje nismo stroji in nihče izmed nas ni tako močan, da ne bi nikoli potreboval pomoči, tudi strokovne." A ravno dostopnost strokovne pomoči pri nas še vedno ostaja ena večjih težav. Na to problematiko so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja znova opozorili v uradu varuha človekovih pravic, kjer so poudarili, da psihiatrična oziroma psihoterapevtska pomoč povsod v Sloveniji nista enako dostopni, psihoterapija pa povrhu ni niti normativno urejena.

Delovna izčrpanost še ni izgorelost
Dolgotrajen stres, delovna obremenitev, slabi delovni pogoji, negotova zaposlitev so le nekateri izmed vzrokov, ki lahko vodijo ne le v težave v duševnem zdravju, ampak tudi v izgorelost. Ta se, kot navaja NIJZ, pojavi, ko se posameznik ne more več soočati z vsakodnevnimi fizičnimi in psihološkimi obremenitvami.

A izgorelosti ne smemo mešati z delovno izčrpanostjo, ta je normalna posledica čezmernega dela, odpravimo pa jo lahko s počitkom. Pri izgorelosti pa zgolj počitek težav ne bo rešil. "Izgorelost je treba obravnavati resno, saj ima številne telesne posledice, pogosto je treba poiskati strokovno pomoč, spremeniti pa moramo tudi življenjski slog. Pri izgorelosti zgolj dopust ne pomaga," je dodal Dobnik. Dodatne psihološke obremenitve za zaposlene pogosto predstavlja tudi usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti, ravnovesje je namreč zaradi vse bolj zabrisanih mej med zasebnim in službenim življenjem vse težje vzpostavljati, še opozarjajo v Ozari.

Delodajalci se težav zavedajo
Težav se med drugim tudi zaradi povečanih bolniških odsotnosti zaposlenih z duševnimi težavami, ki predstavljajo velik finančni strošek, vse bolj zavedajo tudi delodajalci. Njihova odgovornost pa je po mnenju Jeriček Klanščkove "zagotavljanje takšnih pogojev dela, ki bodo pomagali zaposlenim krepiti njihovo duševno zdravje in jim omogočiti izobraževanja o tem, kako varovati in ohranjati duševno zdravje ter preprečevati duševne težave in bolezni".

Vlogo delodajalcev so poudarili tudi v Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici – Zvezi, predsednik Darko Loncnar je poudaril, da si morajo delodajalci "prizadevati ne le za dobro delovno storilnost zaposlenih, temveč v prvi vrsti tudi za pozitivno mikroklimo v podjetjih in organizacijah, saj s tem ugodneje vplivajo na duševno zdravje svojih zaposlenih". "Manj je anksioznosti, manj stresnih situacij in posledično manj absentizma."

Da je skrb za duševno zdravje na delovnem mestu odgovornost prav vseh - delodajalcev, posameznikov in družbe - je poudarila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Pojasnila je, da ministrstvo lahko pomoč tako posameznikom in družbi najprej ponudi "v obliki sprejemanja delovne zakonodaje, s katero želimo v največji meri preprečiti izkoriščanje zaposlenih, mobing, izgorelost, preobremenjenosti".

Sabina Janičijević
Prijavi napako
Komentarji
Kölm
# 10.10.2017 ob 20:09
Če opazimo, da je sodelavec pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča, da je pozabljiv, da dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da nima dovolj interesa za delo in druženje s sodelavci oziroma ga je izgubil ipd...

Ga praviloma odpustimo. Povedano iz konkretnih izkušenj.
Smeško
# 10.10.2017 ob 20:29
commodore
# 10.10.2017 ob 21:44
stres je tudi minimalna plača
dibsi
# 10.10.2017 ob 20:36
Koliko je šele tistih, za katere ne vemo?
Resnica123
# 10.10.2017 ob 21:39
Grozni komentarji. Stiska ljudi, ki se soocajo z upadom kognitivnih sposobnosti in ankciozno-depresivnimi motnjami pa v dolgih cakalnih vrstah kaze vedno vecje kremplje. Vecina "manj mocnih" ljudi ima slabse postavljene temelje zaradi razlicnih starsev, vzgoje, travm (deloholiki, narcisisti, itd). Raje naj se vsak vprasa, kaksen sodelavec je tem ljudem. Pa lep vecer se naprej.
presenečen
# 10.10.2017 ob 21:35
Tehnologija bo svoj čas presegla našo človečnost. Einstein

..se nam že dogaja nekakšen TEHNOLIŠKI "FAŠIZEM" nad ljudmi in "FAŠIZEM" UMETNE INTELIGENCE..

Delodajalci, poskrbite za normalne delovne pogoje, tam pustimo najbolj kvaliteten čas dneva in svoje najbolj kvalitetne moči..

Ne živimo zato da delamo, temveč delamo zato da živimo.. Odnosi, spoštovanje, osebna rast, poslušanje..
Radenm
# 10.10.2017 ob 21:04
@KosmataPazduha, pa krepa tudi.

Stres je hudič če ga ne rešuješ sproti...
Hohštaplerija
# 10.10.2017 ob 22:40
Vse je v rokah delovodij oziroma vodstva podjetij.

V Sloveniji so progresivne oblike delegiranja dela ter nenehne izboljšave medosebnih odnosov na delovnen mestu po večini španska vas.
uros23
# 10.10.2017 ob 22:00
Delo krepi človeka

"krepa"
mmeeddoo
# 11.10.2017 ob 08:12
Meni predstavlja stres tudi to, da vsak mesec študiram kako bom nafušal še 150 - 300€, da pridem čez mesec.
Ker dve minimalni plači za V. stopnjo, v hiši staršev, pač ne pokrijejo vseh stroškov, ki jih ima štiričlanska družina, z dvema šoloobveznima otrokoma.

... bog ne daj, da bi naredil kakšen prometni prekršek ali da se pokvari kakšen gospodinjski stroj!
mataj-finance
# 10.10.2017 ob 23:04
@Kölm

Natanko tako.

Delodajalci zaposlene obravnavajo podobno kot skrbni vozniki obravnavajo svoje avtomobilske pnevmatike: Pozorno opazujejo indikatorje obrabe in jih redno menjajo.

Če nam je všeč ali ne- vulkanizerski kadrovski meneđment je in bo najbolj profitabilen. Če slučajno kdaj pride do pomanjkanja zaposlenih, jih je vedno mogoče uvoziti iz Bližnjega Vzhoda ali Afrike- edine celine, kjer je rodnost iz nekih nedoumljivih razlogov še vedno pozitivna.
AM
# 11.10.2017 ob 07:43
"Najbolj trpijo ravno v javnem sektorju ... le zakaj?"

Zato, ker nastavijo šefe(ice) po politični liniji. Večkrat ti pojma nimajo in ker niso strokovni se spravljajo na podrejene z raznimi nepomembnimi stvarmi. In takrat je bolj važno, da je delavec na delovnem mestu ob 8.00, ne pa da je delavec opravil svoje delo v roku, pa četudi je skoraj vsak dan zamudil 5 minut.

V privat sektorju ni takih bedarij, ker lastnik ve, da mu tak vodja prinaša zgubo.
Tuemsi
# 11.10.2017 ob 10:05
Tipičen kapitalistični članek. Delajte še več, bolje, pa še malo več in na koncu iztisnite še malo več, ter da se izkažete še malo več naredite. Potem še malo več da gremo skozi krizo in še malo več da smo bolj konkurenčni. Plačo vam bomo znižali iz 615EUR na 570EUR ker mora vodstvo skrbeti za vitko podjetje, vi pa poskrbite tako da naredite še malo več. in ker prihaja nov downseezing le naredite še malo več. In za naše ljubo podjetje boste pa ja naredili še malo več, saj je vendarle "naše".
Če pa vas slučajno popade kakšna nejevolja ali stres pa le preberite članek o stresu na MMC ali kjerkoli drugje, zagotovo pa tega ne kazati v službi, kajti novo odpuščanje je pred vrati, v službi lahko pokažete le malo več! Dela seveda!
dejneseri
# 11.10.2017 ob 08:50
mirko tipka, to je res, ampak negovorit o tem pa tud ne.
vprasanje je, kako to premaknit.

ko grejo na cesto javni sektor, se 3/4 drzave zgraza nad razvajenimi lenuhi.

"realni" sektor v tem ne prepozna iztocnice za svojo intervencijo, ampak se raje postavi nasproti javnemu sektorju, ces, pri nas je slabo, naj bo se pri vas.

ker zalostno dejstvo je, da delavec v "realnem" sektorju zlepa ne bo tvegal izgube sluzbe in sel na cesto protestirat.

in tako se dejansko "realni" delavec spravlja v vedno bolj nevzdrzno situacjo, ker ne gre protestirat, je se bolj izkoriscan, ko je se bolj izkoriscan, je se manj moznosti, da bo sel protestirat.
ma dej
# 11.10.2017 ob 06:37
dokler bodo korporacije vodile svet pod pretvezo demokracije bo tako
jokl
# 11.10.2017 ob 10:08
@dejneseri
Jp, lepo so ustvarili začarani krog!

Sicer pa, glede teme članka: stanje bo takšno oz. vedno slabše, dokler se ne spremeni komplet (ekonomski, vrednotni sistem). Dokler bo potrebno za vsako malenkost plačat in dokler se bo v družbi (prek medijev) reklamirale vrednote potrošništva, ne bo nič drugače, ker je sam fizični in socialni obstoj človeka nemogoč brez službe in zato ljudje vztrajajo v službah, ne glede na to, kaj tam preživljajo... Redki so, ki imajo "jajca" in znanje, da se osvobodijo teh okov in zaživijo samovzdržno. Ogromno ljudi sanja o takem življenju, ampak takoj, ko se zavejo, da bi se morali odpovedati avtu, računalniku, televiziji ipd, se sanje razblinijo...in gredo nazaj v mučenje na delovno mesto.
Robiland
# 11.10.2017 ob 07:55
Mobing in kvote. Lepote dela v kapitalizmu.
motosoul
# 11.10.2017 ob 01:52
Če opazimo, da je sodelavec pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča, da je pozabljiv, da dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da nima dovolj interesa za delo in druženje s sodelavci oziroma ga je izgubil ipd...

Ga praviloma odpustimo. Povedano iz konkretnih izkušenj

Jap, probleme naj se pusti doma. Pri tem tempu življenja je to že kar umetnost. Kako dolgo še?
vragec
# 11.10.2017 ob 00:00
bemti ej vsi so vrlo pametni in vse se vidi kaj se dogaja in kakšni mobingi so praktično vsak dan a spremeni se popolnoma nič... kje je kakšna inšpekcija oziroma nekdo od naše javne uprave, ki bo stopil na stran delavcev? logika firme pa je lahko ste srečni, da imate v teh časih zaposlitev...
galoper
# 16.10.2017 ob 14:00
Napisano v stilu opisa pristopa gasilcev h gašenju požara.
Osnova je v pogojih, ki človeka uničujjeo. Mehansko ponavljanje opravil, neprimeren osebni odnosi nadrejenih,... . Delodajalci opazujejo le delovne rezultate, ko teh ni, delavec ne ustreza in ga zamenjajo. Ta del je bistven za preprečevanje bolezenskih stanj, ki se bo pri reševanju verjetno zavrtel vse do oblikovanja osnov življenja
adnan1984
# 11.10.2017 ob 17:05
Samo jamranje kok je teško kok je slabo, kok se komi preživi čez mesec in ...... vse je fuč.
Da bi pa kir kakšno spremembo na bolje nardil pa je itak znanstvena fantastika. Magari gremo vsi na demonstracije, pa poberemo tem lopovom, kar nam pripada.
Pa tudi meni ni z rožicami postlano, sam ko vidim to jamranje mi gre pa na bruhanje. Ko pa rečeš kak predlog, pa vsi v en kup sej se nič ne da. V stilu vsi vidimo prepad,ampak se ne znamo ustavit.
Tak bo, pa še slabše bo in se dejte sprijaznit s tem, dokler čega ne nardimo(itak znanstvena fantastika-skoraj pa nemogoče).
Franc 1952
# 11.10.2017 ob 09:26
Se kdaj vprašate kakšno je duševno zdravje 30-40 letnika/ce brez delovnega mesta? Malo premislite, potem pa "jamrajte" naprej!:(
Mirko Tipka
# 11.10.2017 ob 08:15
Žal tale članek ne bo rešil ljudi, ki so pod stresom ...
Sklonjen
# 10.10.2017 ob 20:46
Najbolj trpijo ravno v javnem sektorju ... le zakaj?
resistNWO
# 11.10.2017 ob 09:47
Nikjer v Sloveniji nisi več kot pol ure peš oddaljen od gozda, ljudje PEJTE NA LUFT!!! Že pol ure pohajkovanja v gozdu brez cilja dela čudeže, ptički, veter v krošnjah, bližnja reka,...Saj vem, da ni vse tako zelo simpl, je pa začetek. Pa vsaj pol ure prej vstati za jutranjo telovadbo je tudi neprecenljivo.:)
DAbears
# 10.10.2017 ob 22:33
Tako kot je commondore povedu pa nic drugace
Ce bi ble place bolse stresa nebi bilo
Joker
# 10.10.2017 ob 22:32
Delo osvobaja!
KosmataPazduha
# 10.10.2017 ob 20:39
Delo krepi človeka
Kazalo