Zdravje
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 3 glasov Ocenite to novico!
V soboto, 7. aprila, smo praznovali svetovni dan zdravja. Foto: Televizija Slovenija
Najpogostejši vzroki smrti v Sloveniji so bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja. Ti so bili v letu 2016 vzrok za skoraj tri četrtine vseh smrti v Sloveniji. Razlike med spoloma so bile znatne: ženske so zbolevale in umirale v večjem obsegu zaradi bolezni obtočil (skoraj polovica vseh smrti), moški pa so v večjem obsegu zbolevali in umirali zaradi različnih rakavih obolenj (pri več kot tretjini smrti moških je bil to glavni vzrok smrti).

Dodaj v

Slovenec v življenju preživi manj zdravih let kot povprečni Evropejec

Slovenci preživimo zdravi 72 odstotkov življenja
8. april 2018 ob 15:30
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Po evropskem strukturnem kazalniku Zdrava leta življenja v Sloveniji v povprečju preživimo zdravi 72 odstotkov življenja, kar je manj kot v povprečju EU-ja, kjer preživijo zdravi 78 odstotkov življenja.

Moški v povprečju živijo večji odstotek zdravih let v svojem življenju, a je to posledica njihove krajše življenjske dobe. Ženske v Sloveniji preživijo zdravih 69 odstotkov svojega življenja, moški pa 75 odstotkov. Povprečje v Evropi pa je 76 odstotkov zdravih let življenja za ženske in 80 odstotkov za moške.

Samoocena Slovencev
Svoje splošno zdravstveno stanje sta v letu 2016 v sklopu ankete o življenjskih pogojih dve tretjini Slovencev ocenili kot dobro ali zelo dobro. 44 odstotkov starejših od 16 let jih je torej svoje zdravje ocenilo kot dobro, 20 odstotkov kot zelo dobro. Pri tem so moški svoje zdravstveno stanje ocenili bolj optimistično.

Samoocena je seveda odvisna tudi od starosti vprašanih. Med osebami, starimi od 16 do 25 let, je bilo takih, ki so imeli o svojem zdravstvenem stanju dobro ali zelo dobro mnenje, 89 odstotkov, med osebami, starimi 66 ali več let, pa je bilo takih nekoliko manj kot tretjina, navajajo na statističnem uradu.

Bolniška odsotnost in javni izdatki
V letu 2016 so bili zaposleni v povprečju na bolniškem dopustu 14 dni in pol. Ženske so bile v povprečju na bolniškem dopustu približno 18 dni, moški pa približno šest dni manj. Največ moških je bilo na bolniškem dopustu zaradi poškodb (štiri dni), največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (prav tako štiri dni).

Po zadnjih zbranih podatkih za leto 2015 so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) znašali 8,5 odstotka BDP-ja (oz. 3,3 milijarde evrov), kar je Slovenijo uvrstilo na 13. mesto med državami članicami EU-ja, ki imajo podatke zbrane v skladu z mednarodno primerljivo metodologijo zdravstvenih računov. Največji delež BDP-ja (okoli 11 odstotkov) so za zdravstveno varstvo namenile Nemčija, Švedska in Francija, za polovico manj oziroma najmanj pa Luksemburg, Latvija in Romunija (med pet in šest odstotkov).

V 2015 je bilo v Sloveniji največ zdravstvenih sredstev (1,8 milijarde evrov) namenjenih za kurativno zdravljenje, najmanj (87 milijonov evrov) pa za preventivo in javne zdravstvene storitve. S prispevki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je bilo leta 2015 pri nas zbranih 69 odstotkov vsega denarja, 15 odstotkov iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, 13 odstotkov s plačili iz žepov posameznikov in preostale tri odstotkov iz drugih virov.

Izdatki iz žepa
Na finančno dostopnost do zdravstvenih storitev najbolj vplivajo neposredni izdatki iz žepa, saj lahko revnejšim gospodinjstvom predstavljajo veliko finančno breme, ker so nepredvidljivi, poleg tega pa najbolj obremenjujejo kronične bolnike in starejše.

V Sloveniji so ti izdatki še razmeroma nizki, saj je povprečje v EU-ju 22 odstotkov. Po zadnjih razpoložljivih podatkih smo v letu 2015 neposredno iz žepa največ porabili za zdravila in medicinske pripomočke (56 odstotkov), sledili so izdatki za ambulantne obravnave: za osnovne zdravstvene in diagnostične storitve je bilo porabljenih sedem odstotkov vseh izdatkov iz žepa, po osem odstotkov je bilo porabljenih tako za zobozdravstvene storitve kot za specialistične ambulantne storitve, 13 odstotkov za druge ambulantne kurativne storitve (fizioterapija ipd.).

La. Da.
Prijavi napako
Komentarji
amigo
# 09.04.2018 ob 06:59
V 2015 je bilo v Sloveniji največ zdravstvenih sredstev (1,8 milijarde evrov) namenjenih za kurativno zdravljenje, najmanj (87 milijonov evrov) pa za preventivo in javne zdravstvene storitve.

To pove vse o "kvaliteti" našega zdravstva. Za preventivo gre slabih 4,6% zdravstvenega denarja.
A.K.
# 08.04.2018 ob 22:22
Če upoštevamo zastonj zdravstvo potem, po mojem mnenju, ne bi smelo biti odstopanj. Malo smo hipphondiri in gremo takoj k zdravniku, medtem ko morebiti tujec, ki plača več za zdravniki ali pa nima možnosti plačane bolniške ‘ne zboli’
tsinamuh0
# 09.04.2018 ob 21:25
Kdo je dal minus, zanimalo bi me zakaj?
No, da vidimo junaka - dokaj težko je izpodbiti z argumenti podprto resnico!
Največ zdravih let vzame Slovencem in Slovenkam kajenje, šele kasneje pridejo na vrsto sladkorna in debelost (eden glavnih vzrokov je sladkor, predvsem v sladkih pijačah), alkoholizem, pomanjkanje gibanja, poškodbe, nesreče, poklicne in druge kronične bolezni...
Če bi imali kot družba le malo več zdrave pameti - predvsem bi morali končno ukinit cigarete in zmanjšati vsebnost sladkorja, bi skoraj vsi brez problema dočakali zdravih 80, ta srečni pa celo 100, ne pa le vsak deseti!
Hej, minusar, veš morda kaj več? Dokaži!
hareKrishna
# 10.04.2018 ob 12:54
Rak = zamere in negativna čustva kot so jeza, zavist... v kronični obliki. Kako mislite, vas bodo tabletke in kemo terapije očistile zamer...? So ljudje, ki na pragu smrti to razumejo in se posledično spremenijo, zato tudi ozdravijo.
hareKrishna
# 10.04.2018 ob 12:44
Slovenec v življenju preživi manj zdravih let kot povprečni Evropejec
Me ne čudi, saj smo farmacevtska država.
tsinamuh0
# 09.04.2018 ob 06:57
Seveda bi bilo dobro tudi to, da bi napisali, kaj nam zdrava leta najbolj odvzame. Ne moremo navajati nekih statistik popolnoma brez razmisleka, kaj se da storiti. To pač nekomu ustreza.
Odgovor je precej jasen, kaj Slovencem vzame zdrava leta, če navedem le en primer: kajenje -kot glavni dejavnik skrajšanja zdravih let - vzame v povprečju(!) 10-15 let življenja, pa še 20 zdravih let. Pri 45 se zelo pogosto že začne pot navzdol, pri KOPB traja hiranje 20-30 let. Primerjajte: nekdo živi polno, do 100 kot Leon Štukelj, Boris Pahor in podobni, drug primer pa je anonimni gradbeni delavec, kadi od 12 leta, pri 45-50 je konec veselja...
Če ne bi imeli prodajalci tega smrtonosnega izdelka v pesti praktično vseh medijev, bi to odvratno svinjarijo že zdavnaj odpravili.
Kazalo