Zdravje

Poudarki

  • Pri terapiji z ayahuasco se človek sooči s svojo preteklostjo, travmami in strahovi, kljub temu pa je večina ljudi po koncu terapije pomirjenih
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 60 glasov Ocenite to novico!
Terapija
Raziskave kažejo, da so psihedelične terapije učinkovite pri zdravljenju posttravmatskega stresnega sindroma, anksioznosti in tudi odvisnosti. Foto: Dani Modrej
       V ospredje pa je prišla ayahuasca, tudi skozi obširno študijo pripadnikov cerkve Santo daime. Gre za sicer krščansko cerkev, ki je navzoča v Južni Ameriki in tudi drugje po svetu, del obreda pa vključuje tudi pitje ayahuasce. S študijo so skušali odkriti vpliv rednega pitja ayahuasce na ljudi in ugotovili, da ta ne pušča negativnih posledic, ampak ljudem celo koristi. Tako v teh skupnostih ni bilo alkoholizma ali depresij.       
Mina Paš
Zeliščni pripravek ayahuasca je z načinom priprave in tradicionalnim kontekstom drugačen od psihadeličnih drog zahoda, poudarja Mina Paš. Foto: Dani Modrej
       DMT je endogena snov, ki jo ljudje imamo že v sebi. Izločajo jo pljuča, izloča jo tudi žleza češerika v možganih. Veliko se izloča ob rojstvu, ob smrti in tudi ob meditaciji. Zakaj je tako, ni še natančno znano.       
Mina Paš
Pri DMT-ju je najzanimivejše to, da različni ljudje opišejo zelo podobne izkušnje drugih prostorov in bitij, ki jih pod vplivom zaznavajo. Foto: Dani Modrej
       Med psihedeliki in stimulansi je razlika v tem, da pri uporabi psihedelikov slej ko prej prideš tudi do svojega temnega dela, do svoje greznice in ljudje tega ne marajo, zato psihedeliki nimajo takšnega rekreativnega potenciala zlorabe. Je pa tu pomemben tudi terapevtski kontekst. Če ti vzameš psihedelik, da te bo odpeljal še nekam dlje, te pač bo, če pa ga vzameš zato, da se boš pozdravil, pa to pomeni, da si pripravljen sprejeti odgovornost za vse, kar se ti dogaja.       
Mina Paš
Pri psihedelični terapiji je vloga terapevta le v tem, da zagotavlja občutek varnosti in se po potrebi odzove na željo po stisku roke ali pogovoru, poudarja Mina Paš. Foto: Dani Modrej
       Pred časom so v Amsterdamu naredili raziskavo, kjer so ljudem dali LSD in predvajali glasbo. Če je bila ob uživanju LSD-ja tudi glasba, so se aktivirali tisti predeli možganov, kjer so shranjeni spomini skupaj z vizualnim korteksom, kar pomeni, da je prišlo do vizualizacije teh spominov. Brez glasbe pa se vizualni korteks ni aktiviral.       
Mina Paš
MDMA se je izkazal kot učinkovita substanca pri zdravljenju postrtravmatskega stresnega sindroma. Foto: Dani Modrej
       Anksiozni ljudje zaznavajo določene reči, ki objektivno gledano, niso nevarne, niso zelo nevarne. Tako pa jih zaznavajo, ker so zanje v preteklosti dejansko bile nevarne in se je tako naravnala preživetvena strategija, ki se je obdržala. Zdravila lahko tu zelo pomagajo, ampak njihov princip delovanja je usmerjen v simptome. Skratka zatrejo anksioznost, da lahko ti ljudje normalno delujejo. Če pa človek to anksioznost vzame kot signal, da v njegovem življenju obstajajo neke rane oziroma neravnovesja, s katerimi bi se bilo dobro spopasti, je lahko tudi psihedelična terapija prava pot.       
Mina Paš
Težava depresorjev je v tem, da človeka odrežejo od bistva težave, pravi Mina Paš in dodaja, da je pri depresorjih manj terapevtskega potenciala. Foto: Dani Modrej
       Ljudje, ki govorijo o ayahuasci, poudarjajo, da gre za precej globoko izkušnjo, velikokrat precej zunaj konteksta našega zahodnjaškega dojemanja sveta. Lahko si nekateri ljudje to razlagajo skozi poduhovljenostjo, za druge pa je občutek miru, čeprav sta tako izkušnji blaženosti kot tudi pekla. Zadeve se je smiselno lotiti previdno in ljudem s hujšimi težavami ponuditi tako psihedelično kot tudi klasično terapijo       
Izkušnja
Izkušnja z ayahuasco vključuje prostore in bitja, prek katerih se posameznik sooča s svojo preteklostjo. Foto: Dani Modrej

Dodaj v

Terapija s psihedeliki: "Človek mora priti do svojega koščka teme, da ga lahko predela"

Pogovor s terapevtko Mino Paš
25. oktober 2016 ob 07:45
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Pri psihedelični terapiji je človek tisti, ki se odloči, da bo nekaj vzel z namenom, da se spopade s svojo preteklostjo, terapevt pa mu pri tem samo pomaga," pravi terapevtka Mina Paš, ki sodeluje pri prvi slovenski raziskavi na področju terapije s psihedeličnimi mamili.

"V okviru raziskave, ki jo pripravljajo pri inštitutu Zajčja luknja, skušajo primerjati terapijo z ayahuasco - tradicionalnim zeliščnim čajem s psihedeličnimi učinki in klasično psihoterapijo. V okviru raziskave opravljajo pogovore z ljudmi, ki so preizkusili terapijo z ayahuasco, in prvi izsledki kažejo na zelo visoko uspešnost tega pristopa, ki človeku odpre vrata do svojega koščka teme in mu tako omogoči spopadanje s svojo preteklostjo, a Paševa ob tem opozarja, da kljub temu ne gre za bližnjico.

Raziskovanje terapevtskih učinkov psihoaktivnih snovi sicer sega že v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja z nekaterimi odmevnimi študijami učinkov LSD-ja, preden je zaradi prepovedi substanc to raziskovanje potihnilo. V zadnjih letih pa se zanimanje zanj ponovno obuja, izsledki raziskav pa kažejo, da lahko psihedeliki pomagajo pri zdravljenju anksioznosti, posttravmatskega stresnega sindroma in tudi odvisnosti.

Kljub pozitivnim premikom pa je senca prepovedi še vedno prisotna, tako je tudi ayahuasca zaradi vsebnosti prepovedane substance DMT v "sivem" področju zakonodaje, saj se obravnava kot zeliščni pripravek. Ljudje, ki vzamejo ayahuasco tako v razmeroma kratkem času doživijo intenzivne izkušnje in dobijo vpogled v svojo preteklost, strahove in travme, ki jih lahko nato predelajo.

Čeprav Mina Paš poudarja, da gre za zelo učinkovit pristop, ki postaja vse bolj priljubljen, pa ta vključuje tudi nekatera tveganja. "To je odgovorno delo, ki ga ne more početi vsak, ki je opravil kratek tečaj," poudarja in dodaja, da imajo ljudje, ki se s tem ukvarjajo, za seboj več let učenja, ki vključuje odrekanja, izolacijo in podobne rituale. Stik tradicionalnih obredov iz Južne Amerike z zahodnjaškimi obredi klasične psihoterapije po mnenju Paševe ni nujno izključujoč, temveč nasprotno, lahko delujeta v sožitju in se medsebojno dopolnjujeta. Izsledki raziskav namreč kažejo, da je s psihedelično terapijo še veliko možnosti tudi pri zdravljenju anksioznosti in depresije.


Raziskave na področju terapije s psihedeliki so v zadnjih letih vse pogostejše, njihovi začetki pa segajo že v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je raziskovanje tega področja zamrlo. Zakaj se je to zgodilo?
Začetki segajo v čas, ko se je pojavil LSD, ki so ga sprva bodoči zdravniki in psihiatri med izobraževanjem uporabljali, da so se lažje poistovetili s psihotičnimi pacienti. Psihiater Stanislav Grof pa je opazil, da se ljudje pod vplivom LSD-ja lahko zelo poglobijo vase, pridejo do zgodnjih otroških spominov, porodnih travm, včasih pa tudi onkraj tega v transpersonalen prostor, kjer so lahko razčistili tudi takšne stvari, ki jih z verbalno terapijo ne bi mogli. Grof je ta opažanja sistematično zapisoval in objavil tudi nekaj knjig. Veliko terapevtov je delalo tudi z MDMA-jem, zlasti v partnerski terapiji, ampak ti terapevti niso veliko pisali. Ko so te substance postale prepovedane, pa so se tudi prenehali izpostavljati. Šele od devetdesetih let naprej psihedelična psihoterapija v znanstvenem smislu začenja oživljati. Ostaja sicer metodološka težava placeba, saj je pri psihedelikih to težje izvesti, zato je veliko razprav posvečenih tudi ustrezni metodologiji, ki bi obenem sledila tudi vodilom psihedelične terapije. Tu zadeva namreč ne temelji na tem, da nekomu daš zdravilo in ga pozdraviš, temveč temelji na odnosu, predvsem občutku varnosti, skratka, da se ljudem ponudi celosten princip zdravljenja.

Kaj se je zgodilo v devetdesetih, da je obudilo zanimanje za psihedelične terapije?
Po mojem mnenju je bilo pomembnih več dejavnikov. Najprej so ti ljudje, ki so se s tem že ukvarjali, odločili, da bodo nadaljevali na podlagi uspehov in tako niso prenehali delati, temveč so se zgolj umaknili v podzemlje. Po drugi strani pa je dozorel čas, ko je tudi širša javnost prisluhnila tem zamislim. V devetdesetih je bila zelo odmevna knjiga Ricka Strassmana z naslovom DMT – duhovna molekula. Strassman je pridobil dovoljenje, da je svojim pacientom dajal DMT, ti pa so opisovali svoje izkušnje. V ospredje pa je prišla ayahuasca, tudi skozi obširno študijo na pripadnikih cerkve Santo daime. Gre za sicer krščansko cerkev, ki je navzoča v Južni Ameriki in tudi drugje po svetu, del obreda pa vključuje tudi pitje ayahuasce. S študijo so skušali odkriti vpliv rednega pitja ayahuasce na ljudi in ugotovili, da ta ne pušča negativnih posledic, ampak ljudem celo koristi. Tako v teh skupnostih ni bilo alkoholizma ali depresij. To sta bili najodmevnejši študiji, sta se pa obe osredotočili na DMT, ki je bil tudi v ayahuasci, do takrat prece neznan in tudi nedemoniziran. Z MDMA-jem in LSD-jem, ki sta imela v javnosti slab ugled, to ne bi bilo mogoče.

Je pa DMT (dimetiltriptamin) tudi prepovedana snov, ki je v Sloveniji uvrščena v 1. kategorijo prepovedanih snovi. Kaj to pomeni za ayahuasco?
Kar zadeva zakonodajo, je to sivo področje. Pri ayahuasci gre za kombinacijo čaja iz lubja ene rastline in listov druge rastline. V lubju je MAO-inhibitor, v listih pa DMT. Če bi DMT zaužili oralno, ne bi imel učinka, saj bi se v želodcu razgradil, ob sočasnem zaužitju inhibitorja encima, ki razgrajuje DMT, pa pride do učinka. Ta čaj se pripravlja 12 ur in je obravnavan kot zeliščni pripravek, čeprav vsebuje DMT, saj ne gre za koncentrat oziroma kristale DMT-ja. Tako ayahuasca pade v neko sivo področje zakonodaje. V Evropi je bilo že kar nekaj zasegov, povezanih z ayahuasco, a se je ta pozneje izkazala kot pravno dopustna. V Sloveniji pa na tem področju še ni bilo nobenih postopkov.

Kakšne lastnosti ima DMT v primerjavi z drugimi psihedeliki?
DMT je endogena snov, ki jo ljudje imamo že v sebi. Izločajo ga pljuča, izloča ga tudi žleza češerika v možganih. Veliko se izloča ob rojstvu, ob smrti in tudi ob meditaciji. Zakaj je tako, ni še natančno znano. Po fizični razlagi DMT deluje nevroprotektivno in varuje celice pred oksidativnim stresom. Duhovne razlage pa govorijo o tem, da je DMT katalizator, ki te poveže z drugimi razsežnostmi ali realnostmi, ki so nedojemljive v naši zavesti. Sama izkušnja pri kajenju ali intravenoznem uživanju traja od 5 do 10 minut, uporabniki pa opisujejo, da gre za zelo intenzivno izkušnjo, ko te »izstreli v vesolje«. Zanimivo pa je, da ljudje opisujejo podobno izkušnjo. Večinoma opisujejo podobne prostore, neka bitja, ki jih sprejmejo in so jih veseli. Zaradi intenzivnosti pa se lahko tudi zgodi, da se uporabnik na koncu ničesar več ne spomni. Pri ayahuasci pa je izkušnja bolj mehkejša in traja tri do štiri ure.

Ima tako intenzivna in kratka izkušnja pri kajenju DMT-ja lahko tudi terapevtske učinke?
DMT je zelo močan psihedelik, od katerega vsi ne odnesejo veliko, je zanimiva izkušnja, ki pa ne ponuja vsem ljudem tudi nekih uvidov. Zato pa je tu ayahuasca, pa tudi drugi psihedeliki, kot so LSD ali pa tako imenovane nore gobe oziroma psilocibe, ki so celostno bolj terapevtski kot DMT. Nedavno je bila v ZDA narejena dobra raziskava s področja anksioznosti pred smrtjo pri terminalno bolnih pacientih. Ti so po izkušnji z gobami precej zmanjšali anksioznosti in depresije pred smrtjo. Ljudje so se večinoma pomirili in spravili z življenjem. Druga študija pa je odkrila, da je 80 odstotkov ljudi s pomočjo psilocibina, ki je v gobah, prenehalo kaditi. Ampak tu mora biti terapevtski kontekst, se pravi, da človek nekaj vzame z jasnim namenom zdravljenja ali željo po prenehanju kajenja. Te terapije so take, da človek vzame substanco, zapre oči, posluša glasbo, ki je prilagojena posamezni substanci, terapevt pa je tam samo zato, da mu ponudi varno okolje, če ga v določenem trenutku potrebuje. Mora pa vedno pacient biti tisti, ki izrazi željo po pogovoru ali stisku roke. Skratka nekakšen stik je, ampak pacient se večinoma poglablja vase in predela določene stvati.

Kako gre v ta terapevtski kontekst MDMA, ki sodi med poživila, in ne psihedelike?
Ugotovitve kažejo, da MDMA človeka spravi v neko notranje varno okolje in očitno tudi umiri amigdalo. Amigdala je predel možganov, ki zaznava nevarnosti in tako na podlagi zunanjega dražljaja in preteklih izkušenj sproži odziv boja, bega ali zamrznitve. To je zlasti pomembno pri posttravmatski stresni motnji, saj amigdala določene dražljaje, ki so povezani s travmo, percipira kot nevarnost, četudi to dejansko ni, človek je potem stalno paničen. Zaradi teh obrambnih mehanizmov ti ljudje ne morejo iti v stik s čustvi in vsem, kar nosijo s seboj od nastanka travme. Šele ko se amigdala umiri, lahko tak človek to predela, zato se je MDMA izkazal kot zelo učinkovit pri spopadanju s posttravmatskim stresnim sindromom, ponekod je učinkovit kar v 80 odstotkih. Američani zdaj delajo veliko raziskav pri veteranih, ki jim je naklonjena tudi javnost., Tako se laže pridobi dovoljenje za prepovedano snov. Skratka MDMA se uporablja pri posttravmatskem stresnem sindromu, psidocibin pri anksioznosti pred smrtjo, LSD pa pri zdravljenju odvisnosti, kar je delal že Grof pri alkoholizmu.

Zakaj pa je LSD učinkovit pri zdravljenju odvisnosti?
Pri dolgotrajnih stanjih gre za to, da so nevronske mreže v možganih zelo dolgo fiksirane v enem stanju, kakor delujejo odvisniki. Psihedelik pa to mrežo zrahlja in vzpostavi druge povezave. Tako človek dobi vpogled v neke stvari, ki jih drugače ne vidi, ker jih kot odvisnik s fiksirano percepcijo resničnosti tudi ne more videti. Tako pa lahko vidi druge možnosti in rešitve in na podlagi tega naredi premik. Tudi pri alkoholikih je to lahko učinkovito in bolje, kot da bi pretres doživeli skozi delirij.

Ali obstaja tveganje, da bi pri uporabi psihedelikov odvisniki eno odvisnost preprosto zamenjali z odvisnostjo od psihedelikov?
Med psihedeliki in poživili je razlika v tem, da pri uporabi psihedelikov slej ko prej prideš tudi do svojega temnega dela, do svoje greznice in ljudje tega ne marajo, zato psihedeliki nimajo takšnega rekreativnega potenciala zlorabe. Je pa tu pomemben tudi terapevtski kontekst. Če ti vzameš psihedelik, da te bo odpeljal še nekam dlje, te pač bo, če pa ga vzameš zato, da se boš pozdravil, pa to pomeni, da si pripravljen sprejeti odgovornost za vse, kar se ti dogaja. To se mi zdi dobro pri psihedelični terapiji, saj deluje na principu, da človek sam prevzame odgovornost za svoje zdravljenje. Terapevt je tu le, da mu pri tem pomaga, človek pa je tisti, ki se odloči sam pogledati vase in nekaj predelati, tako pa vzame tudi moč v svoje roke.

Je ta razlika tudi pri MDMA-ju, ki se rekreativno tudi zlorablja?
Tudi tu je treba razlikovati med terapevtsko in rekreativno izkušnjo. Če nekdo vzame MDMA, zapre oči in posluša glasbo zato, da se bo zazrl vase, je to povsem druga izkušnja, kot če isto snov vzameš na zabavi.

Kaj pa depresorji? Imajo tudi te droge terapevtske zmogljivosti?
Pri depresorjih je težava, da te dejansko odrežejo od bistva. Psihedelik te poglobi, ti pokaže stvari brez popuščanja, depresor pa ti odreže bolečino, kar konec koncem nekaterim tudi predstavlja določeno rešitev.

Glasba je torej sestavni del psihedelične terapije, kako pomembna je za samo terapijo?
Zelo. Pred časom so v Amsterdamu naredili raziskavo, kjer so ljudem dali LSD in predvajali glasbo. Če je bila ob LSD-ju tudi glasba, so se aktivirali tisti predeli možganov, kjer so shranjeni spomini skupaj z vizualnim korteksom, kar pomeni, da je prišlo do vizualizacije teh spominov. Brez glasbe pa se vizualni korteks ni aktiviral.

Dejali ste, da mora biti glasba tudi prilagojena posamezni snovi. Na kakšen način?
Če nekdo vzame LSD, je dobro imeti od 6 do 8 ur glasbe, kolikor pač traja učinek. Pri gobah in MDMA-ju je učinek drugačen in tudi glasbo je treba prilagoditi. Obenem pa intenziteta glasbe vpliva tudi na sam proces. Če je preveč kaotičen, umiriš glasbo in s tem tudi človeka, ali pa obratno, če potrebuje več spodbude, tudi spremeniš glasbo.

Med raziskavami so tudi take, ki dokazujejo, da je psihedelična terapija lahko učinkovita zoper anksiozno motnjo. Je to boljše izhodišče od trenutnega zdravljenja z antidepresivi in pomirjevali?
Vse tovrstne motnje so prilagoditev duševnosti temu, da lahko človek preživi. Anksiozni ljudje zaznavajo določene reči, ki objektivno gledano, niso nevarne, kot zelo nevarne. Tako pa jih zaznavajo, ker so zanje v preteklosti dejansko bile nevarne in se je tako naravnala preživetvena strategija, ki se je obdržala. Zdravila lahko tu zelo pomagajo, ampak njihov princip delovanja je usmerjen v simptome. Skratka zatrejo anksioznost, da lahko ti ljudje normalno delujejo. Če pa človek to anksioznost vzame kot signal, da v njegovem življenju obstajajo neke rane oziroma neravnovesja, s katerimi bi se bilo dobro spopasti, je lahko tudi psihedelična terapija prava pot. Tudi ayahuasca, ki pa je po svoje zelo posebna in ne bi mogla reči, da je povsem skladna s psihedelikih. Pri tovrstnih tradicionalnih pripravkih, ki so v rabi že več stoletij, se je razvil celoten kontekst za posamezne rastline, ki je drugačen od psihedelikov, ki jih poznamo v zahodni kulturi.

V kakšnem smislu je ta kontekst drugačen?
V raziskavi, ki jo opravljamo, skušamo primerjati zdravljenje z ayahuasco in klasično psihoterapijo na podlagi intervjujev z ljudmi, ki so že izkusili terapijo z ayahuasco. Na podlagi začetnih ugotovitev je vidno, da je zelo pomemben kontekst, v katerem se to jemlje. Ti ljudje pogosto govorijo o duhovih rastlin, ki človeka pozdravijo, in tudi sami obredi vključujejo šamanski kontekst.

Kako pomemben pa je ta obred?
Tu so mnenja zelo različna. Sama menim, da mora biti obred pri vsaki stvari, ne nazadnje ima tudi klasična psihoterapija svoj obred, ki pa je prilagojen naši kulturi. Pri ayahuasci pa se je ta obred razvijal skozi stoletja in ga ne gre kar tako zanemariti. Tu ne deluje zgolj DMT, temveč tudi drugi dejavniki, pa naj si jih razlagamo skozi duhove rastlin ali pa skozi biokemijo.

Bi bilo morda smiselno potem ta obred prilagoditi našemu kulturnemu kontekstu?
S tem vprašanjem se ukvarjamo tudi sami. Ljudje, ki govorijo o ayahuasci, poudarjajo, da gre za precej globoko izkušnjo, ki je velikokrat precej zunaj kontekstov našega zahodnjaškega dojemanja sveta. Lahko si nekateri ljudje to razlagajo skozi poduhovljenostjo, za druge pa je to občutek miru, čeprav sta tako izkušnji blaženosti kot tudi pekla. Zadeve se je smiselno lotiti previdno in ljudem s hujšimi težavami ponuditi tako psihedelično kot tudi klasično terapijo, ki bi omogočila drugačen kontekst in tudi več strukture, da ne obtiči zgolj z intenzivno izkušnjo, s katero ne ve, kaj naj stori. Zanimivo pa je, da so v naši raziskavi sodelovali ljudje, ki so izkušnjo z ayahuasco vselej ocenili kot pozitivno, če že ne med samo izkušnjo, pa vsaj na koncu. Je pa naš vzorec specifičen in zato tudi ne moremo sklepati, da je pri vseh tako. V našo raziskavo se gotovo vključujejo ljudje, ki so iz te izkušnje potegnili nekaj pozitivnega.

Kako pa je z negativnimi izkušnjami pri drugih raziskavah?
Te navadno potekajo v kliničnem okolju, kjer ne morejo sodelovati ljudje z bolezenskimi stanji, denimo s psihozami ali podobno, zato je tudi manj znano, kako takšni ljudje doživljajo tovrstne terapije.

Če se vrneva k obredu pri ayahuasci, gre torej za prenos tradicionalnih znanj in veščin, ki vključuje tudi izobraževanje?
Ljudje, ki delajo z ayahuasco in so v tem dobri, imajo za seboj leta izobraževanj. To vključuje različne oblike diet, samoočiščenja, pitja čajev iz različnih rastlin in povezovanja z njimi. To je proces, ki traja tudi deset let. Se pa je v zadnjih letih ayahuasca precej popularizirala, kar je po eni strani dobro, saj prek teh izkušenj ljudje spremenijo tudi svoje poglede na naravo, živali, soljudi, trpljenje in podobno, po drugi strani pa obstaja nevarnost, da bi se pojavili neki »instantni« šamani, ki bi te obrede izvajali sami. To je odgovorno delo, ki ga ne more opravljati vsak, kot tudi ne more biti terapevt vsak, ki je opravil 14-dnevni tečaj.

Kako učinkovita pa je psihedelična terapija glede na klasično terapijo?
V okviru raziskave sem spoznala tudi človeka, ki pred terapijo z ayahuasco sploh ni mogel spregovoriti, ampak so ga čustva takoj prevzela. S klasično terapijo bi potrebovali dva ali tri mesece, da bi vzpostavili stik, ta človek pa je šel na terapijo z ayahuasco in že naslednjič sva se lahko normalno pogovarjala. Predelaš lahko veliko, ni pa to bližnjica. Očitno se stvari dogajajo na nekih drugih ravneh, ki jih je težko razumeti. Lahko pa se zatečemo tudi k duhovnim razlagam.

Kako pa so ti obredi in tradicija, povezana z ayahuasco, obravnavani v raziskavah, ki nastajajo v zahodnih družbah. Verjetno prihaja tudi do napetosti?
Tu so zgodnji raziskovalci z Grofom na čelu prebili led, ko so te stvari znali prevesti tudi v strokovni jezik. Če bi nekdo začel govoriti zdravnikom o duhovnosti, entitetah ali globokih ravneh zdravljenja, bi verjetno le zamahnili z roko, zato je to treba prevesti tudi v jezik nevrotransmiterjev, kar počne tudi sodobna znanost.

Čeprav so ljudje izkušnjo z ayahuasco na koncu ocenili kot pozitivno, pa so se vseeno morali spopasti tudi s svojim koščkom teme. Kako je videti?
To je kar huda izkušnja, pri kateri pa so se vsi ljudje, s katerimi sem se pogovarjala, ves čas počutili varne. Kljub podoživljanju spominov, negativnih občutkov, zlorab in podobnega in tu po mojem mnenju pomembno vlogo odigra terapevtski kontekst. Ko se človeku zgodi neki travmatičen dogodek, del človeka ostane v času, ko se je to zgodilo, ker takrat ne dela tisti del možganov, ki spomine umešča v čas in prostor. Tu pa gre človek nazaj v čas, ko se je zgodila travma, in obenem ohrani svojo odraslost, tako da tisti otrok, ki je še v tebi, spozna, da se te stvari ne dogajajo več. Podobno se dela tudi v klasični terapiji, le da pri njej pazimo, da ne bi šli predaleč prehitro, pri psihedelikih pa ge človek še globlje, a kljub temu še vedno do mere, ki jo še zmore prenesti.

Je ta košček teme vselej povezan z otroštvom?
Včasih je povezan še globlje, s starši, predniki. Ljudje predelujejo tudi stvari, ki so se zgodile preteklim generacijam. Tudi sodobna epigenetika dokazuje, kako se travma prenaša iz generacije v generacijo. Tu je zanimiva raziskava na potomcih tistih, ki so preživeli koncentracijska taborišča, v kateri so ugotovili, da so ti imeli slabšo prilagoditev na stres od druge populacije. Tudi pri klasični terapiji se ne zgodi redko, da se predelujejo stvari, ki so se zgodile, denimo, starim staršem.

Luka Lukič
Prijavi napako
Komentarji

# 25.10.2016 ob 08:51
@Krimsky
Problemi življenja ne izvirajo iz 'molekul' in kemičnih substanc ... in jih zato ne moremo reševati z molekulami in kemičnimi substancami.

Eeem ... problemi življenja izvirajo točno iz "molekul in kemičnih substanc" - vsaka naša misel je produkt kemije in elektrike ;)
andrey
# 25.10.2016 ob 09:02
Meni pa je všeč izjava:

"Pri dolgo prisotnih stanjih gre za to, da so nevronske mreže v možganih zelo dolgo časa fiksirane v enem stanju, kakor delujejo odvisniki. Psihadelik pa to mrežo zrahlja in vzpostavi druge povezave. Tako človek dobi vpogled v neke stvari, ki jih drugače ne vidi, ker jih kot odvisnik s fiksirano percepcijo realnosti tudi ne more videti. Tako pa lahko vidi druge opcije in rešitve in na podlagi tega naredi premik."
exequor1
# 25.10.2016 ob 08:35
Seveda, bodo komentarji tudi negativni, ampak, jaz vidim v takih stvareh potencial. Sej veste kako pravijo, da se je treba spoprijeti s strahom. Če premagaš strah, greš lahko naprej in ljudje pozabljajo, da ima marsikdo probleme sami s seboj ravno zaradi tega. Je pa še hecno ker našim levičarjem se bi kak Janša prikazoval heheh, desničarjem pa Kučan pa forum 21... V glavnem nočne more hehehe :D Malo sem se nasmejal sedaj na svoj račun, priznam.
tvojfrend
# 25.10.2016 ob 08:28
Psihoaktivna snov pomaga pri premagovanju tesnobe in izgubo strahu smrtno bolnim pacientom. V tistem okolju spoznaš, da telo ni potreben za življenje.

Roland Griffiths, PhD. Johns Hopkins:


dr. James Fadiman je uporabljal psihadelike za pomoč uvida kot pomoč pri raziskovanju znanstvenega problema:

tvojfrend
# 25.10.2016 ob 08:35
@Ponavadi ljudje potlačimo stvari z razlogom. Ne vem če želimo vedno dostopati do stvari, ki smo jih potlačili.

To je res, ampak ravno to vodi do kakšnih bolezni. Potrebno se je soočiti z našimi strahovi in ga premagati.

dr. Tom Campbell, fizik glede strahu:

hexen
# 25.10.2016 ob 10:40
Super članek!
DMT je res neverjetna zadeva. Učinkovina je ne samo naravna, ampak nastaja v našem telesu, sprošča se v sanjah, ob ekstremnih naporih, psihičnih stanjih itd. Ta droga, ki je nam lastna, je obenem najmočnejši halucinogen, kar jih poznamo. Učinek traja do 10 minut, vendar takrat doživiš in predelaš toliko stvari, ki jih v celem življenju nisi / ne bi. Hkrati od te droge ne moreš biti odvisen. Človeka prizemlji in ne bo delal traparij na njej, ker ni ravno pokreten, ko jo vzame itd. itd. Ne vidim možnosti, da bi jo lahko zlorabljali. Mislim, da ni boljšega terapevta od DMT učinkovine in pohvalno, da se vendarle na tem področju premika.
crtomirjansa
# 25.10.2016 ob 08:00
Aaand...always look on the bright side of light
papirus
# 25.10.2016 ob 16:18
ayahuasco sem 2x pil v Avstraliji z kolumbijskimi in venezuelskimi priseljenci... spoznal sem da realnost sploh ni realnost ;) življenje je lepše, je čudež, ki ga moramo živeti in ne izkoristiti... moji dve izkušnji en sam veeeeeeelik plus
ubran
# 25.10.2016 ob 12:26
Iz izkušenj povem: z marsičem sem že probal 'čistiti' negativne vzorce, travme itd. ampak ni jih čez psihadelike. DMT, psilocibin... Kdor nima izkušnje ne more vedeti...
milanche
# 25.10.2016 ob 12:21
Psihedeliki so najboljša stvar na svetu, če jih spoštuješ in nisi idiot, ki jih žre iz dolgcajta. Odprejo glavo in ti pokažejo, da se svet ne vrti okrog tebe. Če bi vsak dal skozi v življenju vsaj en konkretni trip, ne bi bilo več nobene vojne, religije bi ostale v srednjem veku, kamor sodijo, tudi medsebojni odnosi bi bili drugačni/boljši. Nekateri razumete, o čem govorim, drugi se boste smejali, ker neki mamilopapek kar nekaj govori.
nuLanuLa
# 25.10.2016 ob 11:38
Kam se javim za preiskave ?

Pri nas je itak kultura požrešnosti in potrošnje in nobene od teh stvari ne cenimo, ampak zobamo kot čips, zraven pa spijemo litre alkohola. S spiska pa me čaka le še DMT, če nisem že mal prestar. Z drogami lahko bežiš od sebe, lahko pa greš na potovanja vase - če nimaš stvari rezčiščenih, je lahkk travmatično. Različna človeka na isti substanci lahko doživita diametralno nasprotne občutke. Na enih gobah je kolega skoraj umrl od straha, jaz pa od smeha.

Alkohol bi blo treba prepovedat, ker vse najslabše potegne iz ljudi.
maher
# 25.10.2016 ob 10:12
Saj pri uživanju lsd-ja, ajahuaske ipd. ne gre samo za individualno prihoterapijo - ampak za deblokado skritih oz. še neodkritih dimenzij človeškega bitja nasploh. Vpogled vanje človeka osvobaja - in ga posledično tudi "zdravi".
milanche
# 25.10.2016 ob 12:31
Mimogrede, na eni točki sem imel težave z alkoholom. Po prvem sessionu z gobami sem dobil toliko odgovorov, da od tistega dneva spijem pivo-2 enkrat na 3 tedne. Na lsdju sem pa sestavil večino koncepta za svoje podjetje. Edini problem, ki ga še v življenju imam, je ta da vidim skozi večino ljudi in njihovo zafrustriranost, ker samo blodijo okoli, ne vedo kdo in kaj sploh so pa kaj bi radi.
hexen
# 25.10.2016 ob 10:47
Samo da dodam, DMT je ključna sestavina ayahuasce. Pri slednji je dodan še inhibitor, da se učinek DMT zelo podaljša, vendar je učinek bolj postopen in bruhaš itd. Pri čisti aplikaciji DMT je efekt takojšen in popusti po največ 10 min. Zato tej drogi rečejo tudi "businessman's trip", kajti poslovnežem se zelo mudi, nimajo časa. Čeprav v resnici ni videti, da kdo od poslovnežev in politikov to res jemlje, sicer ne bi bili takšni narcisoidni predatorski psihopati kot so. Te droge človeka prizemljijo, omogočijo mu zavedanje, da so na tem planetu še druga bitja, ne samo on sam, vzpostavijo spoštovanje do drugih.
JMH
# 25.10.2016 ob 10:41
Hvala za ta clanek.

Najbolj pametni so seveda tisti, ki nimajo nobenih izkusenj. To podrocje je vredno raziskati... Meni je na psihadelikih vse jasno. Sploh o sebi. Predstavljajte si svojo zaves brez ega. Poleg tega pa so mi 3 ljudje rekli, da so jim moje psilocybe cubensis (gobice) iz depresije in me objemali, ter mi govorili kje sem hodil toliko casa...

Meni so psihadeliki najljubsa psihoaktivne substance odkar sem 1. poskusil gobice, vzamem pa jih 1x do 2x na leto in mi je dovolj.

Zbudite se iz masovne kulturne hipnoze, ne bo vam zal... To so katalizatorji zavesti.
sod
# 25.10.2016 ob 23:49
Hvalabogu da se je končno nekaj začelo premikati v pozitivno smer v tej naši "civilizaciji" in da je počasi tudi javnost začela sprejemati ljudi, ki imajo kaj pametnega za povedat. Še kakšnih 20 let nazaj bi to terapevtko (in podobne) "zažgali na grmadi", oz. bi jo kam zaprli. Lepo, da sem dočakal čas, ko se lahko javno in z znanstvenega vidika govori o teh stvareh, ki bi morale biti samoumevne.
1japajade2
# 25.10.2016 ob 10:53


"You do it in darkness and in silence and in reverence, on an empty stomach, free from destruction, with attention to breath, thats all.." =) =) =)
Matjaz
# 25.10.2016 ob 10:05
Pregovor '' 10 let psihoterapije ali 5 minut z ayahuasco,'' drži. Terapevti, ki bodo delali s tem, morajo prvo sami probat, drugače niso kvalificirani, za tipično šolanega psihologa, so efekti in rezultati nedoumljivi.
designprologo
# 25.10.2016 ob 09:52
V podzavest in preteklost se da tudi z REGRESIJO, zato tudi ni zmeraj potreben psihadelik.

Vse kar je potlačeno so naše ENERGETSKE BLOKADE! Le te je potrebno ozavestiti in jih IZPUSTITI!
Mnogo ljudi v sebi nosi jezo, zamere, strahove, težave...to vodi v bolezni!
Odpuščanje in opuščanje je rešitev!
Spustite BREME!!!
nocoment78
# 25.10.2016 ob 11:07
To sem nek zasledil dolgo nazaj ko so evropski znanstveniki preucevali "primitivna" plemena ob reki Amazonki....in so probal ta halucigen zvarek....indijanci, ki nikoli niso bili v civilizaciji...so o njej vedeli vse, razlog halucinacije videnja avtov, vlakov, neboticnikov....pravijo da ti odkrije vse odgovore o zivlenju...
samogledam
# 25.10.2016 ob 09:55
še eden dokaz več, da niso vsi očetje in mame zdravi učitelji in mentorji svojim potomcem ! vse se začne z geni in vzgojo v zibelki, če pride do praznine, postaneš pacient v breme družbi !
fah-q
# 25.10.2016 ob 09:49
@nikec3
Ponavadi ljudje potlačimo stvari z razlogom. Ne vem če želimo vedno dostopati do stvari, ki smo jih potlačili.

razlog je strah, je beg. in ja, želimo ne, bi blo pa zelo koristno dostopat za lastno dobro in za dobro okolice.
letur.lefr
# 25.10.2016 ob 23:46
@firtoh

Trip oziroma psihedeliki niso za "razvrat" in žuranje. Tega se ne primerja z alkoholom ali jointom.
tvojfrend
# 25.10.2016 ob 16:12
@Ne govorite ljudem, če imajo depresijo ali kakšno podobno bolezen : ''vzemi trip stari in vse bo kul''.

Živimo zato, da rastemo in se otresemo strahu. Življenje in sanje so dostikrat odraz tega. Strahu se ne otreseš s tripom, ampak tako da ga sprejmeš. Prednost "bad tripa" je v tem, da je velikokrat zelo poučen, zato je vsekakor je bolje vzeti psihadelik, kot vzeti si življenje.

tvojfrend
# 25.10.2016 ob 12:05
@1japajade2

dr. Terence McKenna:

Vzameš na prazen želodec, v samoti, v temi, 5g.

fah-q
# 25.10.2016 ob 11:53
@lanulanula
Pri nas je itak kultura požrešnosti in potrošnje in nobene od teh stvari ne cenimo, ampak zobamo kot čips, zraven pa spijemo litre alkohola.

no, kot bi rekel nek grški filozof...ko prideš v trgovino se ozri okoli sebe in boš zadovoljen ugotovil kolko stvari sploh ne rabiš....

.)
DirtyHarry
# 25.10.2016 ob 10:18
Če koga zanima, kako ayahuasco uporabljao amazonski indijanci, si lahko prebere knjigo Kozmična kača
Zelo zanimivo branje.
tvojfrend
# 25.10.2016 ob 09:21
Še ena zanimiva izkušnja, pacient dr. Rick Strassmana:

tvojfrend
# 25.10.2016 ob 09:17
Izkušnja Harvard profesorja:



Prav zato je zelo potreben "set and settings" , ker zadeve nujno privedejo do strahu. Vsako noč zaspimo in s pomočjo DMT-ja odpotujemo v druge realnosti, kjer se največkrat soočamo s premagovanjem strahu. DMT naj bi telo samo proizvajal pravi dr. Rick Strassman:



Najden je bil tudi v podganah.

Dick Kurchevich
# 27.10.2016 ob 22:18
TEMU jaz rečem odličen članek ! Vsak se mora vase poglobit in postati boljši človek za boljši svet...kot bi rekel George Carlin "Why save the world, world is fine, people are f***d up!" Razbijanje ega, kulturnih, družbenih in religioznih programov je prava pot do spoznavanja sebe kot človeka in povezanosti z naravo in z vsem kar obstaja.

"Take it easy dude....but do take it ! "
Terence McKenna
Mr.Bong
# 26.10.2016 ob 12:48
Daleč najboljši članek do sedaj na tem portalu!
Vsem ki jih zadeva vsaj malo zanima priporočam dokumentarca:
Shamans Of The Amazon
https://www.youtube.com/watch?v=rbs9mVtH
IYQ

DMT - The Spirit Molecule
https://www.youtube.com/watch?v=tq51FoXh
SGs
JMH
# 25.10.2016 ob 18:10
cini minis

všeč mi je tvoja skeptičnost. v bistvu se ne strinjam samo s tistim, da niso za vsakogar. mislim, da je nekdo že napisal, da ni to ravno nedeljski joint s prijatelji in se tega ne počne za preganjanje dolgčasa in za zadevanje z namenom, da te "boli kurac".

seveda si na tem še toliko bolj občutljiv na dražljaje tako zunanje kot notranje. se razume. in ne, ne da se tega z besedami razložit človeku, ki tega ni doživel. besede so premajhne.

"vse kar slišimo je mnenje, ne dejstvo. vse kar vidimo je perspektiva, ne resnica."
mark avrelij

sledeče govorim iz lastnih izkušenj, in to je vse kar je. moja izkušnja. tudi trip lahko kontroliraš s svojim umom, ni večji od tebe. vesolje zunanje/notranje ti, tvojemu umu, poda sugestijo... če sugestijo zavrneš, ostane samo sugestija. če jo sprejmeš, pa postane tvoja realnost. kar pa mnogi še ne veste, je, da enako velja tudi za realnost v recimo temu treznem stanju. če ste razgledani, ste že zagotovo slišali kakega fizika reči: ne samo, da opazovano vpliva na opazovalca, ampak tudi opazovalec na opazovano (beri: njegove lastnosti). je pa pri tem enako kot pri hipnozi. saj veste, da se nekaterih ljudi ne da hipnotizirati? tisti ljudje, ki so bolj dovzetni (ne me silit, da vam to zracionaliziram, ker ne znam, ne vem zakaj je nekdo bolj, drugi manj dovzeten) za sugestije, bodo te prej vzeli za svojo realnost, jih kot take definirali v svojem umu. te je povsem enostavno hipnotizirati. taki tudi hitreje doživijo bad trip. namreč... ko je tvoj um v nedefiniranem stanju, si lahko samo esenca. esenca življenja (ki ni to kar se konča s smrtjo). in to je ljubezen. vse izvira iz ljubezni. v nedefiniranem stanju si lahko samo ljubezen. tam ni strahu, tam je enost z vsem kar je kdaj bilo, je in bo (v človeškem jeziku). in ja, univerzum v samem bistvu ni definiran. zato vas ne kritizira in vas ne obsoja (to si naredi vsak sam na višjem nivoju zavedanja, če ne zna najti poti do še višjega nivoja). ne glede na vse. ker človeška realnost je samo "vožnja"... to pa ni prijetno za slišat, ko mnogim "stvarem" pripisuješ neznanski pomen (brez njih čutiš, da življenje ni življenje), da bi na koncu ugotovil, da so skoraj čisto vse popolnoma nepomembne. da je vse kar je pomembno ljubezen, sočutje in odpuščanje. hahahaha.

Cini Minis
# 25.10.2016 ob 15:14
Ne bi jaz tako posploševal. Niso psihodeliki za vsakogar. Nekateri ljudje so doživeli tak bad trip, da se do konca življenja ne bodo pobrali. Ne govorite ljudem, če imajo depresijo ali kakšno podobno bolezen : ''vzemi trip stari in vse bo kul''. Če ste vi imeli pozitivno izkušnjo, to še ne pomeni, da jo bodo vsi imeli. Sam sem imel oboje od zelo lepega popotovanja, do največjih psih v življenju. Je pa čisto odvisno od razpoloženja, kakšna je družba, stabilnosti, ali nič od naštetega. Lahko doživiš tak bad trip, da ti bo žal celo življenje. Zato pravim po pameti! Sploh pa dozirajte v majhnih količinah.
7x7
# 25.10.2016 ob 12:34
3 dni nazaj sem prebral Waking the tiger, ki se navezuje na to temo. Prepričan sem da jo pozna tudi ga. Paš. Govori o razlogih za nastanek travme in načinih za odpravo le teh, prepoznavanje sindromov, itd. Telo in um sta povezana, ja? Torej ko nekaj ne štima v glavi, zboli telo. Pri hujših travmah človek potrebuje pomoč in še dobro da imamo alternative instant-daj-mi hitro-tableto rešitvam. Na eni strani mulitmiljardni posel farmacije, ki svoje stranke zavaja z učinki in stranskimi učinki in jih dela trajno odvisne za svoj profit. Na drugi strani ljudje, ki bi radi trajno pomagali na bolj naraven način.

Zanimivo dejstvo: ljudje kot je ga. Paš si prizadevajo, da bi stvari testirali, preizkušali, utemeljili, jih konec koncev tudi predstavili zdravnikom. Ampak jih zakonodaja in večina zdravnikov zavrača. Niti neškodljivih kontroliranih testov ne moreš delati, izsedki so vsi "nedokazani", ker uradna medicina definira dokaze (in na ta način podpira samo zdravljenje s tableti).
hexen
# 25.10.2016 ob 10:59
Glede na to da pri ayahuasci traja efekt skupaj 8 in več ur, bi rekel, da bi bila aplikacija DMT bolj varna, bolj bi se jo dalo kontrolirati in da bi bila bolj aplikabilna za področje psihiatrije, ampak prepuščam strokovnjakom. Upam samo, da čimveč psihiatrov preizkusi te zadeve. ;) Veseli me, da se dogaja v smeri zdravljenja s pomočjo te izvrstne somatske učinkovine, namesto zdravljenja s farmakološkimi medikamenti, ki samo odpravljajo simptome in prinesejo celo morje stranskih učinkov.

Tisti, ki vas zanima kaj več o tem, materiala je na youtube ogromno:
https://www.youtube.com/results?search_q
uery=dmt
Prismuknjen
# 25.10.2016 ob 08:04
Nikec3

# 25.10.2016 ob 07:55

Ponavadi ljudje potlačimo stvari z razlogom. Ne vem če želimo vedno dostopati do stvari, ki smo jih potlačili.

In če si to želimo, lahko z dobrim terapevtom pridemo do tega brez drog.
Mr.Bong
# 26.10.2016 ob 13:00
Aja pa še nekaj.
Nikakor ne razumem, kako je lahko DMT katerega proizvaja naše lastno telo prepovedan.
Se pravi po tej logiki smo vsi "kriminalci".
JMH
# 25.10.2016 ob 22:20
v meditaciji še nisem tako dober, da bi z njo lahko dosegel stalno tako stanje, kot ga imam npr. še 1. teden po tripu. ampak napredujem. babysteps.
sagoza
# 25.10.2016 ob 20:31
Hvala za odličen članek, mislim da na MMCju še nisem prebral tako dobrega članka na temo medicine! tradicionalna medicina si vse bolj utira pot nazaj na staro slavo, samo še način kako jo zaračunati morajo pogruntati in bo takšen hit da bo folk drl v ordinacije po svojo dozico.

vsekakor vredno preizkusiti, jaz bi tudi našim politikom dal gobice enkrat letno, ene 5 g za začetek, stricem iz ozadja pa kar 10g dvakrat letno, so bolj trdoživi pa rabijo večjo dozo. tako bi se družba osvobodila demonov preteklosti.
zakrajšek
# 25.10.2016 ob 18:04
@tvojfriend etc:

Psihedelik, frendi, psiheEdelik se reče (ne pa psihadelik ali psihudelik ali psihodelik...)
tvojfrend
# 25.10.2016 ob 11:59
@predlagam še poskus z amanitinom mušnic

To so najbolj strupene gobe v sloveniji, prosim ne vzemite tega.


Če misli kdo eksperimentirant, naj na pašnem travniku jeseni nabere. Nikoli ne vzami več kot 5g posušene teže.





3g
QUENDI
# 25.10.2016 ob 10:27
.....predlagam še poskus z amanitinom mušnic......ustvarimo zgodbo o neverjetni duhovni izkušnji iz domačih gozdov.......ps......se pa uporablja tudi za zaviranje rakavih celic......
johnny007
# 25.10.2016 ob 08:31
Buckle up, buckaroo!

Kje se vpisem?
interista93
# 27.10.2016 ob 17:35
PS: nisem bil še nikoli na psihadelikih, ampka cmon ljudje ne biti tako ozkogledi
interista93
# 27.10.2016 ob 17:32
Zdravljenje z drogami, pa smo ujeli korak z ZDA.

#facepalm
----------------------------
droga je tudi alkohol pa čiki pa hrana pa tv pa šport ampak naj ti bo če si tako kratkoviden kot si
neznalček
# 26.10.2016 ob 17:51
ayahuasca... ni bilo depresije...

Ayahuasca vsebuje snovi, ki so tudi v nekaterih tabletah za zdravljenje depresije... niso nenevarne snovi.
Cini Minis
# 25.10.2016 ob 20:47
sicer pa samo v opomin... če ti uspe zavreči vse sugestije te, nam vsem znane, realnosti, tvoje fizično telo odmre in preideš na duhovnega.
Mi smo že vseskozi duhovna bitja, samo tega ne vemo...Smo nevedni..živimo v matrici...izbrali smo modro tabletko, namesto rdečo :)

Prijatelj si že probal z meditacijo? Z meditacijo lahko prideš do takega ''stanja'' stalno. To kar ti doživljaš na tripu je samo še eno minljivo stanje, ki pa ti ne bo prineslo prave sreče. Z meditacijo se naučiš biti ''zbujen'', pozoren, zavedati se sedanjega trenutka, pa naj bo to fizično gibanje, čustva, misli, podobe, navezanost,....... osvobodiš svoj um...

da bi najbrž lahko tako stanje dosegel v nekem izoliranem okolju, pa mi je v odgovor rekel, da zakaj bežati stran od nečesa. to je še vedno bežanje. če želiš postati mojster svoje zavesti in posledično realnosti, moraš biti tega sposoben v vsakem okolju. in prav je imel.

- nimata prav :) Iskanje samote ni beg od ''realnosti'', kot bi si lahko razlagal običajni človek, temveč bi lahko rekli, da je resnični beg od realnosti ravno iskanje čutnosti. Več kot svet ponuja čutnih užitkov, manj ljudi spregleda svoje zaklenjeno srce.
JMH
# 25.10.2016 ob 19:59
hehehe. niti ne. okolje še prodre skozme... še vedno sem preveč tisto, kar od mene pričakuje družba v širšem in ožjem smislu. morda nekoč, morda tudi ne. prijatelju sem ravno 1x po tripu razlagal, da bi najbrž lahko tako stanje dosegel v nekem izoliranem okolju, pa mi je v odgovor rekel, da zakaj bežati stran od nečesa. to je še vedno bežanje. če želiš postati mojster svoje zavesti in posledično realnosti, moraš biti tega sposoben v vsakem okolju. in prav je imel. pa kljub temu noben od naju ni mojster, niti blizu. sva zelo družbeno definifana človeka. moral bi biti veliko bolj dosleden in ne podlegati družbenim pritiskom. torej imam strahove. brez skrbi.

najbolj enostavno ti povem, da je, ko sem "tam" moje življenje, moj celoten život prežet z občutkom, da sem doma in lahko kontroliram vse, ker sem vse. precej slabše pa se znajdem v tej, realnosti človeške kolektivne zavesti, kjer se počutim kot tujek, razen v družbi podobnih ljudi. če bi bil na nivoju zavedanja o katerem govorim, ne bi bil tujek nikjer (govorim o treznem stanju).

sicer pa samo v opomin... če ti uspe zavreči vse sugestije te, nam vsem znane, realnosti, tvoje fizično telo odmre in preideš na duhovnega.
fah-q
# 25.10.2016 ob 09:22
@krimsky
Problemi življenja ne izvirajo iz 'molekul' in kemičnih substanc ... in jih zato ne moremo reševati z molekulami in kemičnimi substancami. Prav tako jih ne moremo reševati s stojo na glavi, meditacijo ...
~
Problemi življenja so problemi medosebnih odnosov.
In problemi uradno posredovane 'slike sveta', ki se ne sklada s fizičnim svetom. Še nikoli se ni skladala, vedno raca tam daleč nekje odzadaj, ker prodajalcev megle ne zanima skladnost s fizičnim svetom, ampak jih kajpak zanima – profit.
~
'Globalni' terapevt bi torej deloval na dveh nivojih:
• boril bi se za enakopravnost v človeških odnosih
• in se zavzemal za bolj univerzalno sliko sveta od tistih, ki jih ponujajo prodajalci megle.
~
Vseh petnajst tisoč različnih 'terapij' pozornost spelje od družbe k posamezniku, družbenih problemov pa se ne da zdraviti z ... aromaterapijo. Se pa da vse te 'terapije' tržiti, ... in 'terapevti' so s tem čisto zadovoljni ...


običajno imaš dobre odgovore. tudi tokrat ne brcaš popolnoma v temo, ker omenjeno so dejansko problemi. ampak...

jaz teh reči nisem sprobal tako, da ne govorim iz izkušenj ampak baje (iz druge roke se reče temu) ti ajauasca pomaga (na dost mučen način z bruhanjem in mukami kar traja več ur) postavit stvari v glavi prek same izušnje. ne vem, če gre za stimulans in bolj hitro in jasno človek misli in čuti (in je tudi dosti bolj empatičen) ali gre za kaj drugega ampak baje deluje v smer, ki jo omenjaš-vendar ne zarad molekul ampak zarad same izkušnje (sicer doživete v glavi) . povedano drugače-gre za doživetje, za izkušnjo, ki te rompne po buči in baje vidiš svoje lastno sranje precej bolj jasno in v celotnem kontekstu kaj počneš okolici in na kak način. prek te izkušnje so ljudje (zopet baje, tako trdijo) dejansko naredili tudi popoln obrat v načinu življenja, dojemanja sveta in ljudi. tako da to lahko razumeš kot nek pripomoček za doseganje točno tega o čmer govoriš ti...

pa zanimivo je to, da govorijo o istih "bitjih"s katerimi so se srečali. različni ljudje, na različnih koncih imajo enako duhovno izkušnjo.
Mr.Stone
# 31.10.2016 ob 08:38
Primerjati to terapijo s klasično (psihoanalizo) se mi zdi precej neuporabno, glede na to da klasična terapija je, vsaj po tistih raziskavah, ki sem jih zasledil, najmanj učinkovita od teh, ki jih imamo na voljo.

Po seštetju vsega kar sem prebral se mi zdi ta pristop Mine Paš in sodelavcev preveč površinski, da bi razkril karkoli uporabnega. Psihadeliki so resna zadeva, ki ima tudi merljive fizične vplive, vendar ob hitrem pregledu njihove strani in izjav iz tega prispevka nisem videl, da bi to počeli. Vse je osnovano na razgovorih. Se zavedam, da spremljanje fizičnih sprememb pri nekomu je drago in zapleteno, a to je edina prava pot, da se pride do uporabnih zaključkov.
Tisti, ki že sedaj radi preizkušajo razne opojne stvari bodo to počeli še naprej. Ostali pa se bomo posluževali psihoterapije, ki ne posega neposredno v kemijo možganov.

Še misel za avtorja prispevka. Depresijo, anskioznost in drugo se zdravi s psihoterapijo, s pomočjo psihoterapevta, dobrega znanca, ali celo sami. Omenjene tablete ne zdravijo prav ničesar. V najboljšem primeru bodo tablete omilile simptome in povzročile minimalne negativne stranske učinke, da si človek v tem času lahko pomaga s takšno ali drugačno terapijo.
Kazalo