Zdravje
Največ transmaščobnih kislin je v pekovskih izdelkih, slaščicah in ocvrti hrani. Foto: MMC RTV
VIDEO
Transmaščobe

Dodaj v

Transmaščobam so šteti dnevi

Prva je vsebnost transmaščobnih kislin v živilih v Evropi leta 2004 omejila Danska
20. marec 2018 ob 13:24
Ljubljana - MMC RTV SLO

V manj kot mesecu dni bo začel veljati pravilnik, s katerim bo Slovenija kot doslej že sedem drugih evropskih držav omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Čeprav so jih na Danskem začeli raziskovati že pred 25 leti in prvi v Evropi leta 2003 sprejeli zakon, ki je bistveno omejil transmaščobe, ve o njih povprečen potrošnik povedati bore malo.

Piškoti, napolitanke, jušni koncentrati, rastlinske smetane, čips, ocvrt krompirček, celo mleko v prahu. Vsi ti izdelki vsebujejo škodljive transmaščobne kisline, ki močno povečujejo tveganje za srčni udar ali kap. Te nevarne snovi, ki na embalažah izdelkov niso niti označene, številni primerjajo s cigaretami. Pet gramov zaužitih transmaščobnih kislin na dan ima namreč za posledico bistveno povečano tveganje za nastanek kapi, podobno kot od pet do 10 pokajenih cigaret.

Kaj so transmaščobne kisline?
Transmaščobne kisline ali bolj znane transmaščobe so stranski produkt, ki nastane pri kemijskem procesu, ko rastlinsko maščobo spremenijo iz tekoče v trdno obliko. Kot nam je povedal dr. Blaž Cigič z Biotehniške fakultete, tekoča maščoba ni vedno zaželena, "zato so v drugi polovici 20. stoletja ugotovili, da je iz teh nenasičenih maščobnih kislin mogoče narediti poltrde maščobe, recimo margarine, kjer se je delež CIS-maščob zmanjšal, delež nasičenih maščob pa povečal, hkrati pa so potem kot stranski produkt nastale tudi transmaščobne kisline". Ali so naravne transmaščobne kisline manj škodljive od tistih, ki so produkt industrijske hidrogenizacije, znanstveniki še ugotavljajo. Dejstvo pa je, da transmaščobnih kislin naše telo ne potrebuje in imajo le škodljive učinke. "Večje uživanje transmaščobnih kislin na splošno vpliva na moteno presnovo maščob, sploh na povišanje slabega holesterola, večjo agregacijo trombocitov in zvišuje krvni tlak, vse to pa potem vpliva na povečanje srčno-žilnih bolezni," nam je povedala Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zadnje raziskave kažejo, da uživanje transmaščob neugodno vpliva na nosečnice in plod, povezano je tudi z nastankom raka dojke in debelega črevesa, vpliva pa tudi na pojav astme in alergij pri otrocih. In kako kupec lahko ugotovi, ali izdelek vsebuje transmaščobne kisline? "Ne more. V Evropi ne. Lahko, le če na izdelku piše, da vsebuje hidrogenirana rastlinska olja. Ne vemo pa, koliko je tega," pravi dr. Blaž Ciglič. Na vprašanje, zakaj taka olja v industriji sploh uporabljajo, inženirka živilska in prehrane Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana Urša Vezjak pravi, da gre "v večini primerov res zgolj za zaslužek, saj gre pri tem samo za nadomeščanje masla". To je po nekaterih virih več kot štirikrat dražje.

Odslej največ dva grama transmaščobnih kislin
Pravilnik, ki bo določil najvišjo dovoljeno vsebnost transmaščobnih kislin v živilih, bo zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane. "Ta pravilnik bo omejil transmaščobne kisline v živilih na dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu," je povedala dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje na Direktoratu za javno zdravje. Štiri leta stara raziskava, ki je bila podlaga za zakonsko omejitev transmaščob v živilih, je pokazala, da se je razpoložljivost živil, ki vsebujejo transmaščobe, v primerjavi z letom 2012 zelo povečala. "Raziskava je tudi pokazala, da je zelo problematična margarina, ki se uporablja kot surovina v pekarnah in slaščičarnah. Gre za tip margarine, ki je cenejši in ga pogosto uporabljajo." Takšne maščobe je mogoče kupiti v veleprodaji, zaradi česar sicer niso dostopne potrošnikom neposredno v trgovinah, kljub temu pa ogrožajo zdravje ljudi, saj se uporabljajo kot sestavina v drugih živilih. Proizvajalci in gostinci bodo zdaj imeli na voljo leto dni časa, da se pripravijo na spremembe.

V danskih trgovinah tudi nevarni izdelki z Balkana
Podatki mednarodnega raziskovalnega projekta Univerze v Köbenhavnu, kjer spremljajo razpoložljivost transmaščobnih kislin v živilih v različnih državah, so pokazali na živila z razmeroma visokimi vrednostmi transmaščobnih kislin v živilih na slovenskem trgu, predvsem v piškotih in vafljih. V okviru vrednotenja predpakiranih živil na prodajnih policah je bilo ugotovljeno, da se delno hidrogenirane rastlinske maščobe najpogosteje pojavljajo v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih in predpripravljenih živilih. Gre za zelo širok nabor živil, ki so na prodaj v pekarnah, delikatesah, slaščičarnah, restavracijah in pri ponudnikih prehrane, ki za pripravo obrokov uporabljajo maščobe slabše kakovosti, ki so običajno cenejše in le delno hidrogenirane. Kot nam je povedal dr. Steen Stender s koebenhavnske univerze, so z omejitvijo vsebnosti transmaščob na leto preprečili od 800 do 900 smrti. Na Danskem nadzoruje živila urad, podoben slovenski Upravi za varno hrano. Posebnih nepravilnosti ne odkrivajo, Stender pa pravi, da so našli v manjših trgovinah veliko izdelkov, ki so vsebovali nevarne transmaščobe in "so bili narejeni na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji".

Subvencionirana študentska hrana zgled
Projekt Veš, kaj ješ, študent?, s katerim je Zveza potrošnikov Slovenije konec lanskega leta preverjala kakovost študentske subvencionirane prehrane, je pokazal, da se je stanje na področju študentske prehrane glede vsebnosti transmaščobnih kislin v zadnjih 13 letih bistveno izboljšalo. Kot nam je povedala Marjana Peterman, so v vseh vzorcih našli med 0,4 in 0,7 grama transmaščob na sto gramov živila, "kar je normalna količina teh kislin, ki so lahko že v izvirnem živilu, ne pa zaradi procesiranja". Do polne uveljavitve novega pravilnika pa tudi potem Petermanova potrošnikom priporoča dosledno branje deklaracij, kar jih po nekaterih raziskavah počne le petina. "Če na deklaraciji piše, da živilo vsebuje hidrogenirane maščobe, potem ga ne kupite," pravi Marjana Peterman in dodaja, naj bodo potrošniki pazljivi tudi doma. "Tudi pri pregrevanju nerafiriranih olj nastajajo transmaščobe. Če torej doma cvremo, in to počnemo pri visoki temperaturi – nekateri recepti svetujejo celo temperaturo nad 200 stopinj Celzija – je to lahko zelo nevarno. Pri taki temperaturi lahko iz dobrega olja naredimo veliko škode za svoje zdravje." Največ transmaščob potrošniki zaužijejo v obratih hitre hrane.

Kako se bodo na nov pravilnik prilagodili proizvajalci in gostinski obrati? Kdo bo izvajal nadzor? Ali bodo nekateri izdelki izginili s prodajnih polic ali jih bo proizvajalcem uspelo prilagoditi novim omejitvam? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 20. marca 2018, ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.

Rok Kužel, Ana Vojnović Zorman
Prijavi napako
Komentarji
prizemljen
# 20.03.2018 ob 17:50
Nas je bila cela rešta otrok in bi bili po sedanjih standardih daleč pod pragom revščine. Nam pa ni manjkalo čisto nič. Jedli smo nezdravo polnomastno mleko in smetano in maslo od naše krave. Nezdrava in polna holesterola jajca od naših kokoši. Enako smo (ena do dvakrat na teden) meso s krožnikov, skupaj s vso vidno maščobo. Meso je bilo od naših kur, krav in kuncev. še vedno jemo tako vključno s krompirjem in zelenjavo z naše njive. Pravzaprav ni naša ampak v najemu.
Drugi z boljšimi plačami pa so uporabljali bolj zdravo margarino iz trgovine in pogosto jedli zdravo piščančje meso (skupaj s še bolj zdravimi hormoni)...

Ne mi jokat o nekvalitetni hrani samo zaradi nizkih plač. In kristjan31, ali naj vam sedaj vlada kuha ali kaj?
fritaja
# 20.03.2018 ob 15:44
Moral se boš izogibati tudi izdelkom slovenskega porekla, ker:

Stender pa pravi, da so našli v manjših trgovinah veliko izdelkov, ki so vsebovali nevarne transmaščobe in "so bili narejeni na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji".
Sussudio
# 20.03.2018 ob 17:46
Glavno, da si mi umišljamo, da slovenska hrana top kvaliteta. Potem pa nas zahodne analize uvrščajo v nevarno škart hrano skupaj s Hrvaško in Srbijo.
Kaj pa lahko pričakujemo od konca Evrope kjer je so bili višek živilske industrije cenene hrenovke, paštete... taka politika in taka industrija še danes prevladata na Balkanu.
tanj
# 21.03.2018 ob 07:57
Margarina je bila pravi hit še nedolgo nazaj, ko je bilo maslo pribito na križ zaradi, baje, kopičenja holesterola v krvi grešnikov, ki se prekršijo z maslom. Zdaj je torej obratno, maslo je super, margarina hujša ku pantakan. Ok, in rok trajanja te teorije je _____ mesecev. Odvisno od množice. Ko bodo odločevalci opazili trend, da se s transmaščobami ljudi ne da več vozit sem in tja (kot se jih je še do pred kratkim dalo s petimi belimi smrtmi), bo čas za novo ''grožnjo'', bu!

In kje na lestvici med pesticidi in herbicidi (ogromne poraba pri intenzivni pridelavi sadja in zelenjave), antibiotiki in klorom (ogromna poraba pri intenzivni živinoreji in perutninski reji), trdnimi delci in izpušnimi plini (promet in zračni promet - nizkocenovniki pri tem ne pomagajo; in ne, ne govorim o čimtrejlih), itd. itd. itd... so transmaščobe?

P.S. Bio - eko naivneži naj se vzdržijo, hvala.
boro007
# 20.03.2018 ob 21:10
@RJSlo

No ja. Pa poglejmo.

Piškoti - ne smem, ne jem,
napolitanke - ne smem, ne jem,
jušni koncentrati - ne uporabljamo,
rastlinske smetane - ne kupujemo,
čips - ne smem, ne jem, sin in žena jesta, zdaj jima bom prepovedal,
ocvrt krompirček - jem + dunajski + paradižnikova solata s česnom,

celo mleko v prahu - ne kupujemo.

A sebi pa ne boš krompirčka pa dunajcev prepovedal?

Osebno obožujem Domačica piškote, očitno si jih bom moral prepovedat... Žal so "najboljše" stvari najbolj škodljive.
kristjan31
# 20.03.2018 ob 17:05
Pač Slovenija je balkan. Jebe se ministrstvu za zdravje za vse slovence kakšnega zdravja so, njim je celo v dobiček, če so vsi nezdravi, predebeli itd., ker na ta račun služi zdravstvo in farmacija.

Večina ljudi, ki sedaj uporablja zdravila za povišan krvni tlak in povišan holesterol, bi jih lahko nehala jemati, če bi si prehrano prilagodili njihovim potrebam, ampak ne, enostavneje je golatati tablete, ki imajo stranske učinke, je pa res k temu tudi pripomore finančna stiska ljudi, ki nimajo za kvalitetno hrano, ampak imajo samo za beli kruh, olje in čips. Spet smo pri nizkih plačah...
divinedante
# 21.03.2018 ob 14:08
Pravilno!! Dost giftanja sicer prehransko neuke raje ..
samogledam
# 21.03.2018 ob 10:06
že res, a moramo biti realni, večina ljudi se združuje v mestih in mesta se širijo čez polja in sadovnjake z betonom na okoli...ti otroci nikoli niso jedli doma pridelane hrane, ker na balkonu ne moreš imeti kur niti pujska, še manj krave...in jedo, kar se znajde na polici TC, privlačno za oko in dosegljivo denarnici. Zato je prav, da se proizvajalce preveri in ustavi v njihovih nečednostih za dobiček.
tsinamuh0
# 20.03.2018 ob 22:56
Pravilno, da se dela na tem. Podpiram hiter umik transmaščob iz prehrane.
Ni pa to primerljivo s cigareti, rodovi za nami se bodo spraševali, kaj je bilo z nami narobe - ob vsem znanju- zakaj hudiča je tako dolgo trajalo, da se prepove najsmrtonosnejši izdelek v zgodovini človeštva.
zapravico
# 21.03.2018 ob 07:14
Joj joj kere pametne glave
boro007
# 20.03.2018 ob 21:13
Odslej največ dva grama transmaščobnih kislin
Pravilnik, ki bo določil najvišjo dovoljeno vsebnost transmaščobnih kislin v živilih, bo zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih


Kot zanimivost, zakaj Tic-tac bomboni "ne vsebujejo" sladkorja... Ker je v enem bombončku manj sladkorja kot je meja za en "obrok" kjer morajo označiti da vsbuje sladkor. Tako bodo verjetno tudi teh dva grama proizvajalci šteli na en piškot, ali pa začeli pakirat v manjše pakete... Naj napišejo na škatlo kaj vsebuje, pa naj se potrošnik sam odloči.
spletni mojster
# 21.03.2018 ob 13:24
boro007
Tako bodo verjetno tudi teh dva grama proizvajalci šteli na en piškot, ali pa začeli pakirat v manjše pakete...

dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu
kristjan31
# 20.03.2018 ob 17:06
Zakaj je to nekje že zdavnaj sprejeto, pri nas pa še kar ne? Tudi sedaj nas bodo žejne čez vodo pripeljali boste videli, kajti to se ne bo zgodilo. Še vedno bo tako kot je bilo, vsaj pri nas.
alcatraz
# 29.03.2018 ob 00:12
a cukri so pa ok?
PikiMiki
# 21.03.2018 ob 19:05
Ne no men je pa to ful dobr.
kurirka
# 21.03.2018 ob 17:53
Nekaj mi ni jasno. Tudi do zdaj na skoraj nobenem izdelku niso bile navedene "transmaščobne kisline". Pač pa skoraj povsod pri maščobah piše "nasičene mašćobe". Je to to?
Kamuflirani
# 21.03.2018 ob 07:42
In zakaj so vedno omenjani le rastlinski proizvodim, kot je margarina? Rastlinska živila brez procesa hidrogeniranja (z izjemo rastlinskih olj, kjer je lahko prisotnih do okoli 1 % trans maščobnih kislin) ne vsebujejo trans maščob. Medtem ko pa mlečni izdelki in meso že brez dodanih hidrogeniranih maščob vsebujejo v povprečju tam nekje do 5 % naravno prisotnih trans maščob (t.i. omega-7 maščobnih kislin).

sprint
# 20.03.2018 ob 20:09
Kingeston ....

Seveda hrepenimo. To smo imeli v otroštvu in naši mladosti. In lepo, da je na razpolago tudi v naši starosti. Ti pa kar imej svojo Milko, Manner, Kinderje in kar je še tuje robe... Nič boljše od Balkanske..
kromo-som
# 21.03.2018 ob 14:03
Ne vem zakaj, "prepoved" dovoljuje 2% vsebnost transmaščob. Očitno zato, da bodo vsi veselo uporabljali te maščobe naprej. volk sit in koza cela.
kingeston
# 21.03.2018 ob 09:23
Nas je bila cela rešta otrok in bi bili po sedanjih standardih daleč pod pragom revščine.

vidiš ko ne poznaš dejstev. po preteklih standardih ste bili zelo nadpovprečno bogati. jasno da vam ni nič manjkalo. večina jih je o mesu vsak teden samo sanjala...
tko da tvoji spomini so samo bajke. prosim ne delat zaključkov iz njih, ker bodo vsi po vrsti napačni.

In lepo, da je na razpolago tudi v naši starosti. Ti pa kar imej svojo Milko, Manner, Kinderje in kar je še tuje robe... Nič boljše od Balkanske..

obstaja še OGROMNO ostalih, kvalitetnih proizvodov, ampak če ste navajeni na največji pofl za ljudske socialistične množice, potem pač naj bo tako.
jst pa nisem navajen največjega pofla tako za kapitalistično rajo (milka, manner, kinder...) kot za jugo socialistično rajo (balkan)
RJSlo
# 20.03.2018 ob 16:34
No ja. Pa poglejmo.

Piškoti - ne smem, ne jem,
napolitanke - ne smem, ne jem,
jušni koncentrati - ne uporabljamo,
rastlinske smetane - ne kupujemo,
čips - ne smem, ne jem, sin in žena jesta, zdaj jima bom prepovedal,
ocvrt krompirček - jem + dunajski + paradižnikova solata s česnom,
celo mleko v prahu - ne kupujemo.
kingeston
# 20.03.2018 ob 14:33
no končno.
da ne bom rabil gledat teh zanič balkanskih stvari na policah, po katerih tako hlepenijo jugonostalgiki...
aaa
# 21.03.2018 ob 11:23

tanj

Margarina je bila pravi hit še nedolgo nazaj, ko je bilo maslo pribito na križ zaradi, baje, kopičenja holesterola v krvi grešnikov, ki se prekršijo z maslom. Zdaj je torej obratno, maslo je super, margarina hujša ku pantakan


Ne vem kje si ti slišal, da je maslo super. Maslo je tam kjer je bilo. Le margarina je padla še nižje.
Kazalo